Potreben nov zagon energetskih investicij!

Strokovno srečanje, ki je potekalo v Ljubljani v Kristalni palači (BTC), je vodil prof. dr. Peter Novak, podpredsednik Znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje (EEA). Gospodarsko-energetskega foruma so se udeležili predstavniki slovenskega gospodarstva, predvsem energetski menedžerji, ki se soočajo z mnogimi dilemami pri nabavi energentov.

Na forumu predvsem o ključnih temah

Na tem srečanju so velik del pozornosti namenili slovenskemu gospodarstvu v povezavi s proizvodnjo energetskih naprav in z oskrbo z energenti, pa tudi praksam v slovenskem prostoru. O ključnih temah so govorili v luči načrta Evropske komisije za energetsko učinkovitost v gospodarstvu. Pri tem je prof. dr. Peter Novak predstavil nosilce energije za prihodnost, mag. Vekoslav Korošec (GZS) zagon ciklusa investicij v energetiki, mag. Andrej Kokalj (GIA-S, d.o.o.) sisteme daljinskih ogrevanj na lesno biomaso v lokalnih skupnostih, v zadnjem delu pa je sledila krajša razprava.

Kako dejstva s papirja spraviti v prakso?

Udeležence prvega Slovenskega gospodarsko-energetskega foruma je pozdravila dr. Danijela Brečko, direktorica Planeta GV. Kot je bilo poudarjeno v uvodnem delu, so energetska učinkovitost in investicije v obnovljive vire energije (OVE) normativ sodobnega poslovanja organizacij. Energetski pregledi poslovnih stavb so osnova za nadaljnje aktivnosti na tem področju. Vprašanje pa je,  kako dejstva s papirja spraviti v prakso ter ponovno obuditi slovensko tehnologijo in industrijo energetskih naprav, da ne bomo samo kupovali, pač pa tudi proizvajali ter na ta način odprli nove poslovne priložnosti in nova delovna mesta.

Vprašanja in dileme glede nosilcev energije   

Kot je v razmišljanju o nosilcih energije v prihodnosti poudaril prof. dr. Peter Novak, se slovenska podjetja pri poslovanju soočajo s pomembnimi odločitvami o oskrbi z energijo. Kateri nosilci so dolgoročno najbolj zanesljivi in ekonomični? Bodo to: elektrika, plin, nafta biomasa …? Ključna vprašanja so tudi: Kaj je bolj ekonomično, podprto z ustrezno infrastrukturo? Na kaj moramo biti pozorni pri nabavi ali morebitni zamenjavi energenta? Kako se pametno odločiti in pri tem prihraniti?  

Nadalje je prof. dr. Novak poudaril, da je bila Slovenija nekoč precej močna na področju proizvodnje energetskih naprav, zato si je v trenutnih gospodarskih razmerah pomembno zastaviti vprašanja: Kakšne tehnologije za pretvarjanje energije bomo rabili doma? Katere tehnologije se bodo uporabljale v svetu? Ali se lahko vključimo v svetovni trg z domačim ali kupljenim znanjem? Ne nazadnje se pojavlja tudi vprašanje: Katere tehnologije razvijati doma?  

Lahko pričakujemo hitre spremembe pri oskrbi?  

Oskrba z energenti v slovenskem gospodarstvu po besedah prof. dr. Novaka zadnjih 20 let ni bila kritična in je zagotavljala standardni izbor nosilcev energije (ocene za leto 2012), kar je tudi podrobneje utemeljil s prikazanimi podatki. Ali lahko pričakujemo hitre spremembe pri oskrbi? »Odgovor je negativen.« Kaj se bo spremenilo? »Spremenila se bosta cena in zanesljivost oskrbe,« je menil prof. dr. Novak.  

Po njegovih besedah je razvoj energetske oskrbe do leta 2020 dogovorjen in ga brez velikih stroškov ne moremo spremeniti, zaradi sprejetja obveznosti po zahtevah EU (25 odstotkov OVE, -20 odstotkov KE in -20 odstotkov emisij TPG). »Da bi dosegli omenjene cilje bomo morali že sedaj graditi HE, VE, SE in upam, da tudi GE, izolirati stavbe in povečati učinkovitost rabe energije v industriji.« Kaj pa potem? »Odprto je vprašanje dolgoročnih usmeritev, saj nismo sprejeli NEP-a, niti gospodarske usmeritve Slovenije,« je poudaril prof. dr. Novak.  

Kaj lahko storimo?  

»Usmeriti se moramo v zmanjševanje porabe uvoženih goriv. Povečati je potrebno domače aktivnosti za zamenjavo fosilnih goriv z OVE, saj s tem dosežemo tri cilje: zmanjšamo uvozno odvisnost, povečamo zaposlitev, zmanjšamo emisije TPG in povečamo delež OVE in s tem rešimo problem naših obvez do EU. Pri tem je bistveno dvoje: da ne pospešujemo sprememb tam, kjer ni  domače proizvodnje naprav za pretvarjanje in zaposlitev; dele opreme, ki je v cenovnem deležu majhna, pa uvozimo iz svetovnega trga, toda z najboljšo učinkovitostjo,« je med drugim menil prof. dr. Novak.  

Sicer pa je prof. dr. Novak na gospodarsko-energetskem forumu obširno predstavil še druge aktualne vidike razvoja energetike in sonaravne rasti, okolja in energije, ekonomike oskrbe z energijo, cenovne problematike energentov, slovenskih energetskih razvojnih načrtov, planiranja v občinah, itd.

Za oživitev gospodarstva nujne investicije  

V nadaljevanju prvega Slovenskega gospodarsko-energetskega foruma je mag. Vekoslav Korošec poudaril, da so za oživitev gospodarstva nujne investicije. Na področju energetike je omenil nove izzive, zaveze do EU (20, 20, 25) ter prizadevanje za dolgoročno, zanesljivo, kakovostno in cenovno optimalno preskrbo z energijo. Povedal je tudi, da je investicijski ciklus primerljiv z investicijami v letih od 1973 do 1983, ko smo v 10 letih zgradili PPE Brestanica, TEŠ 5, JE Krško, HE Formin, TE-TOL, 400 kV omrežje z RTP postajami ter postali del evropske interkonekcije UCPTE.  

Kje so možnosti za investicije?  

Po besedah mag. Korošca so potencialne investicije v energetiki, učinkoviti rabi energije, linijski infrastrukturi in na področju varstva okolja. Skupne ocenjene investicijske zmogljivosti znašajo 1,5 milijarde evrov. V energetiki znašajo investicijske zmogljivosti 800 milijonov evrov. Del financiranja predstavljajo EU sredstva predvsem kohezija. Projekte v energetiko (HSE, GEN, ELES) sofinancirajo banke EIB, EBRD. Kredit EIB (500 milijonov evrov) bo omogočil financiranje lastne udeležbe pri projektih sofinanciranih iz EU.  

Zakaj z investicijami zamujamo?  

Med vzroki zamud z investicijami je mag. Korošec najprej omenil, da nimamo pripravljene investicijske dokumentacije na nivoju, ki ga zahteva uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije. Postopki vključevanja v prostor niso zaključeni, za ključne projekte nimamo sprejetega DLN in GD. Prav tako tudi nimamo pripravljenih programov, kjer bi opredelili interese glede tujih vlaganj in modelov (javno-zasebno partnerstvo, koncesije itd.).  

Nadalje je mag. Korošec dejal, da nismo izdelali podrobne analize učinkov investicijskih projektov na področju infrastrukture, varstva okolja, energetike, energetske sanacije stavb na zaposlovanje, dodano vrednost, BDP, mednarodno konkurenčnost. Tudi nismo določili, pri katerih projektih so tuja vlaganja smiselna in kje ne. Na področju energetike nismo sprejeli Nacionalnega energetskega programa. Nismo si postavili prioritet, ciljev in na nacionalnem nivoju dosegli konsenza za določene projekte.  

Težave z umeščanjem projektov v prostor  

Glede vzrokov zamud z investicijami v povezavi z okoljem je mag. Korošec opozoril, da so različni vzroki pripeljali do odmika od »ustvarjalnega varstva okolja« in uveljavitve »konservativnega varstva okolja« (Marušič, 2011). Poudaril je, da nemogoče postaja umestiti v prostor prostorske ureditve, ki so že dosegle družbeno razvojni konsenz skozi prostorsko strategijo. V prostoru se pojavljajo ureditve, ki ne sledijo logiki primerne prostorske umestitve, ampak logiki umikanja vsem varstvenim režimom (Natura 2000).  

Kako spodbuditi investicije?  

V zvezi s tem je mag. Korošec omenil listo potencialnih investicij po področjih, razdelitev projektov glede na pripravljeno dokumentacijo in soglasja ter evidentiranje ovir, ki onemogočajo pridobivanje soglasij, dovoljenj in začetek gradnje. Nadalje je omenil pripravo modelov financiranja, javno zasebno partnerstvo, koncesije, razpis obveznic, tuja vlaganja itn. Poudaril je tudi pomen ocene narodno gospodarskih koristi projektov (nova delovna mesta, rast BDP, sinergijski učinki …).  

Vloga lokalnih skupnosti  

Pri obravnavi investicijske problematike je mag. Korošec poudaril tudi, da imajo lokalne skupnosti pomembno vlogo pri vseh energetskih projektih, tudi pri sistemskih projektih državnega nivoja. Pomembno vlogo imajo pri izgradnji lokalne energetske infrastrukture ter povezavah z distribucijskim in prenosnim energetskim omrežjem. V zvezi s tem je dejal tudi, da razvoj pametnih omrežij in vključevanje razpršene proizvodnje iz OVE brez sodelovanja lokalnih skupnosti ni možen.  

Ukrepi za optimalni delež domačih izvajalcev

Mag. Korošec je posebej izpostavil tudi ukrepe, s katerimi bi lahko dosegli optimalni delež domačih izvajalcev. Poudaril je, da je  v fazi priprave investicijske dokumentacije potrebno oceniti optimalni delež domačih dobav in storitev ter evidentirati možne izvajalce. Nadalje je potrebno potencialne izvajalce seznaniti z načrtovanimi investicijami in terminskimi plani. Pravočasno jih je treba usmeriti, da se na investicijo dobro pripravijo; če je potrebno naj se medsebojno povežejo in zagotovijo strokovne kadre.

Drugi ukrepi za izboljšanje stanja

Poleg tega je mag. Korošec opozoril, da je že pred razpisom potrebna objava investicijskih namer in seznanitev potencialnih domačih dobaviteljev o investicijah. Pri pripravi razpisne dokumentacije je pri posameznih delih razpisa - "lotih" potrebno upoštevati zmogljivosti in možno organiziranost domačih izvajalcev za pripravo konkurenčne ponudbe. Pri vrednotenju ponudb naj bo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in ne izključno najnižja cena. Pred razpisom je potrebno domačim ponudnikom zagotoviti enakopravne pogoje pri pridobitvi bančnih garancij za resnost ponudbe in dobro izvršitev del. Po zaključeni izgradnji in pridobljeni referenci pa je potrebno pripraviti program za nove projekte in analizirati možnosti za nastope na tujih trgih.

Bodočnost pripada pametnim in pogumnim!

Sicer pa je mag. Korošec omenil tudi posamezne energetske projekte na področjih proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije, ovire pri spodnji in srednji Savi, makroekonomske učinke izgradnje HE na srednji Savi, financiranje investicij, finančno perspektivo v letih od 2014 do 2020, akcijski načrt za tuja vlaganja itd. Ob koncu te predstavitve je še poudaril, da bodočnost pripada pametnim in pogumnim! 

Miro Jakomin