Energetika

Potrebna lokalna prisotnost distributerjev!

Le takšna prisotnost upravljavcev distribucijskega omrežja zagotavlja kakovostno in zanesljivo oskrbo odjemalcev v Sloveniji.  
Potrebna lokalna prisotnost distributerjev!

Da so elektro distribucijska podjetja ključni člen za razvoj stroškovno učinkovitega distribucijskega omrežja Slovenije, so poudarili na včerajšnji 1. strateški konferenci elektrodistribucije, ki je potekala v Mariboru. Konference so se poleg predsednikov uprav ED podjetij - Andreja Ribiča, Borisa Soviča, Radeta Kneževiča, mag. Bojana Luskovca in Uroša Blažice - udeležili številni strokovnjaki iz elektrodistribucijskih in drugih elektroenergetskih krogov. Dober odziv je po besedah organizatorja GIZ distribucije električne energije presegel pričakovanja.   

Z omenjenim zavedanjem so predstavniki vseh petih distribucijskih podjetij Slovenije, ki delujejo v okviru Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije, izpostavili pomen lokalne prisotnosti distribucijskih podjetij in prednosti tovrstnega načina organiziranosti. Vladi RS zato predlagajo, da elektrodistribucijskim podjetjem čim prej podeli koncesije za izvajanje GJS SODO ter s tem vsem odjemalcem zagotovi dolgoročno učinkovit distribucijski sistem in zanesljivo oskrbo z električno energijo.  

Prof. dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, je poudaril pomembnost skupne energetske strategije EU in vlogo omrežja za distribucijo električne energije. Hkrati je poudaril pomembnost, da se oblikovalci nove organiziranosti distribucije pred ukrepi v napačno smer zavedajo pomembnosti, da oblikovanje trga s sistemskimi storitvami, krmiljenje omrežja zaradi spreminjanja smeri toka, napetostne regulacije in proizvodnje  jalovih moči morajo prevzeti distribucijska podjetja.  

Distribucija na poti razvojne usmerjenosti  

V nadaljevanju strateške konference elektrodistribucije so predstavili delo in prednosti petih delovnih skupin, ki delujejo znotraj GIZ distribucije električne energije, ter njihov pomen in učinkovito ter razvojno naravnano organiziranost pri izvajanju nalog gospodarske javne službe distribucije električne energije. Iz njihovih obširnih predstavitev, sicer podprtimi z vrsto podatkov, na kratko povzemamo le nekatere pomembnejše sklepne ugotovitve.  

Nino Maletič iz Elektra Celje (delovna skupina za pravne in splošne zadeve ter varstvo in zdravje pri delu), je govoril o pomenu človeškega potenciala elektrodistribucijskih podjetij. Kot je med drugim poudaril, lahko samo s strokovno usposobljenimi kadri, sredstvi in finančnimi resursi odjemalcem zagotavljajo varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Nedvomno pa so kompetentni zaposleni nujni pogoj za uspešno izvajanje nalog in obveznosti gospodarske javne službe sistemski operater distribucijskega omrežja, čemur pritrjuje tudi praksa v drugih državah po Evropi in svetu.  

Jože Gorenc iz Elektra Gorenjska (delovna skupina za ekonomiko in finance), je poudaril, kako zelo pomembna je stroškovna učinkovitost za poslovne uspehe. Pametna politika upravljanja podjetij za distribucijo električne energije omogoča nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, ustvarjen dobiček pa naj se nameni investicijam v omrežje. Osnovni namen investiranja slovenskih ED podjetij v novogradnje in obnovo distribucijske elektroenergetske infrastrukture je trajno zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z energijo. Da bi ED podjetja v čim večji meri zagotovila pričakovane učinke investicij, bi bilo treba v letih 2015-2017 investirati v skladu z izdelanim NRO. Kot je med drugim poudaril, se v primeru neenakomernih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo lahko kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo na distribucijskem omrežju vidno poslabšata. To lahko dolgoročno pomeni tudi višje stroške za preventivno oz. kurativno vzdrževanje omrežja, s tem pa tudi slabše poslovne rezultate družb.  

Radko Carli iz Elektra Primorska (delovna skupina za tehnične zadeve), je predstavil pomen sodobnega in dobro vzdrževanega EE omrežja za razvoj slovenskega gospodarstva. Zahteve odjemalcev za kakovostno oskrbo z električno energijo se nenehno povečujejo. S tem izzivom se bodo ED podjetja lahko soočila le z večjimi vlaganji v nadaljnji razvoj in obnovo omrežja ob uporabi najsodobnejših tehnologij in z njegovim stroškovno učinkovitim vzdrževanjem.  

Mag. Peter Fajfar iz Elektra Ljubljana (delovna skupina za informatiko in telekomunikacije), je govoril o učinkoviti informacijsko-komunikacijski tehnološki podpori poslovnim in tehnološkim procesom. Brez sodobne informacijske podpore si ni moč zamišljati učinkovitega obvladovanja procesov. Gre za sinergijo združevanja zahtev, potreb in pričakovanj s področja informatike in telekomunikacij, ki se izvaja prek GIZ distribucije električne energije v okviru delovne skupine za informatiko in telekomunikacije. Izhodišče predstavlja izvajanje nalog prek horizontalnih funkcij upravljanja informacijskih in telekomunikacijskih storitev, s katerimi se uresničujejo poslanstva in vizije. 

Mag. Boštjan Turinek iz Elektra Celje (delovna skupina za odjemalce) je predstavil servis za uporabnika, to je orientiranost k uporabniku, priključenemu na omrežje za distribucijo električne energije. Razvoj (pametnega) omrežja bodo narekovali uporabniki s svojimi potrebami; že zdaj je tako. Področje distribucije električne energije je strateškega pomena za državo, saj kakovostno in napredno omrežje omogoča gospodarski razvoj in posledično blagostanje. Tudi zato je dejavnost distribucijskega operaterja prepoznana kot obvezna gospodarska javna služba.                                                           

EDP se zavzemajo za podelitev lokalnih koncesij  

Na konferenci so spregovorili o strategiji razvoja slovenske energetike s poudarkom na področju distribucije električne energije. Vseh pet slovenskih podjetij za distribucijo električne energije (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska) je izpostavilo ključne prednosti ustrezne ureditve izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (GJS SODO). Sedaj namreč družba SODO, ki formalno izvaja GJS SODO, samo najema infrastrukturo pri petih elektrodistribucijskih podjetjih, slednja pa dejansko izvajajo vse zakonske naloge GJS SODO v praksi in s tem zagotavljajo zanesljivo oskrbo z električno energijo vsem uporabnikom Republike Slovenije.  

Elektrodistribucijska podjetja se že več let aktivno trudijo za izboljšanje sistemske ureditve izvajanja GJS SODO in s tem za optimizacijo celotnega nacionalnega elektrodistribucijskega omrežja. Z različnimi strokovnimi pravnimi in ekonomskimi analizami so jasno pokazali, da je po zgledu večine evropskih praks najbolj učinkovito vzpostaviti ureditev GJS SODO, pri kateri so elektrodistribucijska podjetja kot lastniki infrastrukture tudi dejansko izvajali koncesijo GJS SODO.  

Predstavniki elektrodistribucijskih podjetij (EDP) se zavzemajo za podelitev lokalnih koncesij neposredno elektrodistribucijskim podjetjem, s čimer bo omogočen kakovosten in učinkovit nadaljnji razvoj dejavnosti distribucije električne energije, prilagojen potrebam in posebnostim lokalnih okolij, v katerih delujejo.  

Zakaj so lokalne koncesije pomembne za ED podjetja  

Na prvi strateški konferenci elektrodistribucije so predstavili naslednje prednosti lokalnih koncesij, neposredno pomembne za elektrodistribucijska podjetja: 

 - Za kvalitetno in zanesljivo izvajanje dejavnosti distribucije električne energije je ključnega pomena prisotnost v lokalnih skupnostih in čim večja avtonomnost delovanja distribucijskih podjetij. 

- Dejstvo je, da je distribucija električne energije lokalnega značaja in ustrezna organiziranost na lokalnem nivoju se je še posebej pokazala pomembna pri naravnih nesrečah, kot je bil npr. letošnji žled, pa kasneje poplave, ipd.   

- Zaradi trenutne ureditve izvajanja GJS SODO elektrodistribucijska podjetja na letni ravni vlagajo desetino manj sredstev v izgradnjo in obnovo infrastrukture elektrodistribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji. Z lokalnimi koncesijami se omogoči večji vpliv lokalnih skupnosti na razvoj dejavnosti ter razvoj posameznih območij slovenskega elektrodistribucijskega omrežja v skladu s potrebami uporabnikov lokalnega omrežja.  

- SODO, d. o. o., kot vmesni člen, ki je dejansko samo posrednik, po mnenju GIZ distribucije električne energije ne pripomore k učinkoviti in stroškovno vzdržni ureditvi elektrodistribucijskega sistema po zgledu drugih evropskih držav.   

- Odpravijo se nepotrebne težave v praksi pri dnevnem delovanju distribucijskih podjetij, ki so posledica trenutne ureditve sistema.  

Poziv Vladi RS in pripravljavcem strategije razvoja energetike!

Mnenju elektrodistribucijskih podjetij pritrjujeta tudi revizijsko in porevizijsko poročilo Računskega sodišča, ki že od leta 2009 opozarja, da je omenjena ureditev neučinkovita. Družba SODO po oceni Računskega sodišča nima ne kadrov, ne znanja, ne denarja, da bi samostojno izvajala dejavnost, povzroča pa dodatne stroške v sistemu, ki jih seveda plačujejo vsi uporabniki električne energije.  

Vseh pet distribucijskih podjetij Slovenije v okviru GIZ distribucije električne energije zato poziva Vlado Republike Slovenije in pripravljavce nove vladne strategije razvoja energetike, ki bo pomembno zaznamovala nadaljnji razvoj distribucije električne energije v Sloveniji, da upoštevajo realno stanje elektrodistribucije, predloge za večjo učinkovitost in stabilnejši sistem ter prednosti, ki jih prinaša ustrezna organiziranost GJS SODO na lokalnem nivoju.  

Sedanja organiziranost distribucije je učinkovita  

V popoldanskem delu konference je potekala še okrogla miza na temo strategije prihodnjega razvoja elektrodistribucijskih podjetij, ki jo je kot moderator vodil Primož Cirman. Razpravljavci so uvodoma poudarili, da so se za organizacijo prve strateške konference distribucije odločili predvsem zato, ker se v zadnjem času veliko govori o nekaterih spremembah na distribucijskem področju, pri tem pa sami nimajo besede oziroma doslej sploh niso bili povabljeni, da bi podali svoje mnenje.

Gostitelj konference predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič je ob tem izpostavil, da skušajo distributerji kljub zaostrenim razmeram, v katerih delujejo, opravljati svojo funkcijo v polni meri in z vso odgovornostjo do odjemalcev, okolja, zaposlenih in širše družbene skupnosti. Kot je poudaril, distribucijska podjetja ta hip izvajajo eno od največjih tehnoloških revolucij v državi, saj uvajajo pametna omrežja in napredne merilne sisteme, ki predstavljajo zasnovo interneta stvari. Gre za vrsto novih storitev, novih možnosti in priložnosti, pri čemer pa distribucijska podjetja, poleg uvajanja pametnih omrežij ob vse pogostejših naravnih nesrečah, uvajajo veliko naporov tudi v povečanje robustnosti in zanesljivosti omrežja. In vse to izvajajo uspešno v razmerah, ko se omrežnina, kot glavni vir prihodka znižuje in se podjetja srečujejo z vse hujšo konkurenco ter zahtevami po dodatni racionalizaciji in nižanju stroškov.  

Slovenska distribucija že od začetka nosilka EE razvoja  

Da distribucija dela dobro in je primerljiva s podobnimi družbami v Evropi, je bil mnenja tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je dejal, da ima slovenska distribucija stoletne izkušnje in bogato tradicijo ter je bila že od začetka nosilka elektroenergetskega razvoja. Kot je dejal, se distributerji danes srečujejo s težavami, ki izhajajo predvsem iz nestabilnega okolja, ko ni jasno, po kateri poti naj bi v prihodnje sploh stopala distribucijska podjetja in nimamo tudi sprejete širše energetske razvojne politike.  

Da se glede prihodnosti distribucije vse preveč eksperimentira, je bil mnenja tudi predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, ki je dejal, da vsi ključni poslovni kazalci kažejo, da je slovenska distribucija med uspešnejšimi. Ob tem je tudi opozoril, da gre za panogo, ki ne dopušča spodrsljajev in zato od tistih, ki sprejemajo odločitve, terja veliko odgovornost.

Distributerji najbolje vemo, kakšne so dejanske potrebe odjemalcev, saj imamo za nami stoletne izkušnje in gradimo odnos z njimi že od začetka, je poudaril predsednik uprave Elektra Celje Rade Kneževič. Kot je dejal, zapletene odnose med SODO in distribucijskimi podjetji neuspešno rešujemo že vrsto let, vzrok temu pa je napačen vrstni red reševanja zadev, saj bi morali najprej vzpostaviti nek pilotski model, ga preizkusiti in šele nato postaviti neke zakonodajne okvire, in ne obratno.

Obstoječa organizacija distribucije daje najboljše rezultate  

Kot je poudaril predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica, je razlogov, ki pritrjujejo, da je obstoječa organizacija distribucije dala najboljše rezultate, več. Ne nazadnje je to pokazala tudi lanska naravna katastrofa, na katero so se distribucijska podjetja zelo dobro odzvala. Organiziranost distribucije v več podjetjih pa je pozitivna tudi zato, ker ta med seboj tekmujejo, se primerjajo in se skušajo izboljšati in približati tistim najuspešnejšim.

Pomenljiva je bila tudi misel dr. Ferdinanda Gubine, ki je dejal, da se vlada vse preveč ukvarja z različnimi reorganizacijami elektrogospodarstva, namesto, da bi skrbela za zasnovo razvoja elektroenergetskega sistema in skušala reševati zadeve z upoštevanjem znanja in izkušenj tistih, ki težave v elektrogospodarstvu rešujejo dnevno.  

Sicer pa so vsi sodelujoči v razpravi bili enotnega mnenja, da distribucijska podjetja v Sloveniji zelo uspešno opravljajo svojo nalogo, ter da bi jo lahko še bolje, če bi jim vlada prisluhnila in bi vzpostavila takšno ureditev GJS SODO, pri kateri bi elektrodistribucijska podjetja kot lastniki infrastrukture tudi dejansko izvajala koncesijo GJS SODO na lokalni ravni.  

Miro Jakomin, Brane Janjić