Pri gradnji hidroelektrarn je vsekakor treba ravnati z občutkom za gospodarske koristi in ohranjanje okolja.
Ko meni Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE), bi v naši državi morali gradnjo malih hidroelektrarn (MHE) sistemsko urediti. V zvezi s tem omenja naslednje potrebne korake oziroma ukrepe: pripraviti sistemsko analizo koristi in škode na večjih povodjih, določiti, kje se lahko gradi, na tistih lokacijah izdati koncesijo in pogoje umestitve v prostor, na javnih razpisih izbrati investitorje za gradnjo.
Kateri so pomembnejši vidiki, ki jih je treba upoštevati pri gradnji hidroelektrarn?
»Pri gradnji hidroelektrarn gre za relativno velike posege v prostor, zato je treba vedno ravnati z občutkom za gospodarske koristi in za ohranjanje okolja. Brez pomembnega posega v okolje ni možno zgraditi nobene hidroelektrarne, zato načrtovanje potencialnih lokacij ni možno prepustiti zasebni iniciativi. Potrebno je strokovno tehtanje med koristmi in škodami in na tej osnovi sprejeti odločitve. Neodvisno lahko take procese s pripravo ustrezne dokumentacije, z neko objektivno oceno in končno odločitvijo, vodi ena od pristojnih državnih institucij.
Grobo gledano velja pravilo, da je na večjih vodotokih razmerje med koristmi in škodami, bistveno boljše kot na manjših, zato je smiselno pri analizi povodij začeti z večjimi slovenskimi porečji. Seveda pa obstajajo izjeme in priložnosti za izgradnjo tudi na manjših vodotokih, še posebej tam, kjer se istočasno rešuje tudi poplavna varnost oziroma tam, kjer so objekti že obratovali v preteklosti.«
Kako je bilo z dosedanjimi pobudami, študijami in odzivi na tem področju?
»Pred leti je take študije za nekatera povodja naročalo ministrstvo pristojno energetiko, vendar so se potem raziskave zaključile z nasprotovanjem okoljevarstvenikov in ministrstva pristojnega za okolje in prostor. Če se prav spomnim, so se pripravljale študije za energetsko izrabo povodja Savinje, Dravinje, na območju Cerknice itd. Ločeno se izdelujejo študije in raziskave poplavne varnosti, posamezni posegi se tudi izvajajo.
Iz analiz za in proti do sedaj nismo dobili niti ene primerne lokacije za gradnjo hidroelektrarne, ker projekti niso bili vodeni celovito in z namenom, da se poiščejo sprejemljive lokacije. Če bi tako gradili avtoceste, zagotovo ne bi zgradili niti enega samega kilometra.«
Kaj predlagate, da bi prišlo do ustreznega premika?
»V Sloveniji je v obratovanju okoli 400 malih hidroelektrarn. Po podatkih Zveze društev za male hidroelektrarne so v preteklih letih dali pobudo za izdajo koncesij za približno 200 malih hidroelektrarn, vendar je vse predloge Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo kot nesprejemljive.
Kljub temu bi predlagal, da bi se vse te lokacije vnesle kot potencialne v Energetski geografski informacijski sistem www.engis.si, da bi lahko večji obseg strokovnjakov in ostale zainteresirane javnosti ocenil njihovo primernost oziroma neprimernost.«
Kako je področje malih hidroelektrarn urejeno v zadnji varianti Nacionalnega energetskega programa?
»V NEP so predvideni le cilji, koliko malih hidroelektrarn naj bi zgradili, pri čemer je ocenjena njihova skupna moč in potencialna energija. Nobenih ukrepov pa ni predvidenih, da bi prišlo do kakršnega koli premika na tem področju.«
Kako pa je z MHE in drugimi obnovljivimi viri na ravni EU?
»Na evropskem nivoju so cilji narejeni na nivoju obnovljivih virov energije, ukrepi za posamezne tehnologije pa prepuščeni državam članicam. Vse države imajo energetske cilje in Naturo 2000 ter stroge okoljske omejitve. V večini evropskih držav je hidro potencial že relativno dobro izkoriščen v primerjavi s Slovenijo.
V EU je trenutno največji novi potencial v izkoriščanju vetrne energije. V Evropi se vetrne elektrarne gradijo v velikem obsegu kljub Naturi 2000 in enakim okoljskim omejitvam, v Sloveniji pa ne. Zelo podoben je pri nas relativni pogled tudi na male hidroelektrarne. Torej brez v naprej načrtovanega državnega pristopa umeščanje hidroelektrarn in vetrnih elektrarn v prostor, z določitvijo konkretnih lokacij, kjer se bo dalo graditi, ob vnaprej določenih omejitvenih pogojih in zahtevah, gradenj pač ne bo.«
Miro Jakomin