V poročilu je ocenila napredek EU pri izvajanju prehoda na čisto energijo skoraj dve leti po začetku izvajanja evropskega zelenega dogovora.
Kljub številnim spodbudnim trendom, bodo za dosego cilja zmanjšanja neto emisij do leta 2030 za vsaj 55 odstotkov in podnebne nevtralnosti do leta 2050 potrebna večja prizadevanja, podatke pa bo treba naslednje leto skrbno analizirati za opredelitev dolgoročnejših trendov po pandemiji koronavirusa.
Glede na ugotovitve poročila so OVE v letu 2020 prvič prehiteli fosilna goriva kot glavni vir energije v EU. Iz njih je bilo proizvedenih 38 odstotkov, iz fosilnih goriv pa 37 odstotkov električne energije. Doslej je devet držav članic EU že opustilo premog, 13 drugih si je zadalo rok za njihovo postopno opustitev, štiri pa še razpravljajo o možnih rokih. V primerjavi z letom 2019 so se emisije v EU27 leta 2020 zmanjšale za skoraj deset odstotkov. To je največji upad emisij doslej in je zlasti posledica pandemije. S tem so se emisije skupno zmanjšale za 31 odstotkov v primerjavi z letom 1990.Poraba primarne energije se je lani zmanjšala za 1,9 odstotka, poraba končne energije pa za 0,6 odstotka. Vendar oba podatka presegata vrednosti začrtane krivulje, ki bi povedla do izpolnitve ciljev EU za leti 2020 in 2030, zato je za rešitev tega vprašanja potreben dodaten vložek tako na ravni držav članic kot na ravni EU. Subvencije za fosilna goriva so se leta 2020 nekoliko zmanjšale zaradi manjše skupne porabe energije. Subvencije za energijo iz OVE in energijsko učinkovitost so se leta 2020 povečale.
Letošnje poročilo obravnava je objavljeno tudi v okviru povišanja cen energije po Evropi in po svetu, ki je predvsem posledica naraščajočih cen plina. Čeprav naj bi bile te razmere začasne, pa izpostavljajo odvisnost EU od uvoza energije, ki se je povečal na najvišjo raven v 30 letih. Prav tako pa poudarjajo pomembnost prehoda na čisto energijo, da se tako poveča energetska varnost v EU. Po najnovejših podatkih do 31 milijonov ljudi v EU živi v energetski revščini, to vprašanje pa bo glede na gospodarske izzive, ki jih prinaša pandemija, in trenutne razmere na področju cen še naprej v središču pozornosti. Zato je Evropska komisija v svojem nedavnem sporočilu o cenah energije velik poudarek namenila zaščiti ranljivih odjemalcev. V poročilu je predstavljena analiza vpliva pandemije na energetske in podnebne politike v preteklem letu ter znatni zakonodajni napredek pri prizadevanjih EU za razogljičenje. Omenjena so tudi politična prizadevanja za zagotovitev, da se v programih za okrevanje po pandemiji bolj kot kdaj koli prej upoštevajo zastavljeni podnebni in energetski cilji.
V poročilu o stanju energetske unije je sicer opravljena analiza petih stebrov energetske unije, in sicer: spodbujanja razogljičenja, katerega bistvena elementa sta sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) in obnovljivi viri; povečanja energijske učinkovitosti; izboljšanja energetske varnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo; okrepitve notranjega trga ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti. V njem so opredeljena tudi področja prihodnjega prednostnega ukrepanja pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora. Glavno poročilo spremlja še pet medsebojno povezanih poročil. Poročilo o subvencijah za energijo v EU, poročilo o napredku v konkurenčnosti tehnologij čiste energije, poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov, poročilo o delovanju evropskega trga ogljika in poročilo o kakovosti goriv.