Pod okriljem treh evropskih projektov - Emilie, Ecofunding in Transparense je Inštitut Jožef Stefan združil podjetnike na izobraževalnem dogodku Podpora malim in srednje velikim podjetjem pri razvoju eko-inovativnih rešitev ter financiranju ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE).
Strokovnjaki so v luči prizadevanj za večjo rabo OVE v Sloveniji predstavili izkušnje in prihodnost OVE. Dotaknili so se finančnih virov ter energetskega pogodbeništva ter primerov dobrih praks iz omenjenih področij. Ob koncu so si ogledali pilotni objekt InfraSUN, ki temelji na integraciji najsodobnejših sončnih termalnih tehnologij v enovit sistem ogrevanja in hlajenja prostorov z energijo sonca. Slednji bo kot raziskovalni poligon zagotovo soodločal na tehtnici uporabe inovativnih tehnologij pri ogrevanju in hlajenju stavb v prihodnosti.
InfraSUN in potencial naprednih solarnih tehnologij
Osrednja tema včerajšnjega dogodka je bila namenjena področju sončne energije in razvoju s tem povezanih inovativnih rešitev. Ena od takšnih je energijski poligon na strehi IJS, ki jo je predstavil vodja projekta mag. Jure Čižman. Projekt InfraSUN, ki je zaživel sredi leta 2014, je namenjen prikazu uporabe »sonca kot infrastrukture«. Ključni sklopi pilotnega objekta so inovativni vakuumski cevni sprejemniki sončne toplotne energije (kolektorji) s hranilnikom toplote, adsorpcijska hladilna naprava s hibridnim hladilnim stolpom, rekuperator toplotne energije in centralni nadzorno-krmilni sistem. Na pilotnem sistemu spremljajo obratovalne parametre, ki nudijo osnovo za analizo zmogljivosti sistema, izračune energetske učinkovitosti, vplivov na okolje in ekonomskih vidikov vgradnje posameznih sklopov ter načina upravljanja. Objekt, ki bo v prihodnosti ravno zaradi teh analiz lahko soodločal pri izbiri inovativnih tehnologij ogrevanja in hlajenja stavb, so si udeleženci ob koncu dogodka tudi ogledali.
Stanje na področju OVE in energetskega pogodbeništva
Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, je povedal, da je letna poraba električne energije v Sloveniji 13.000 GWh. Konec leta 2014 je bilo skupno 3.350 sončnih elektrarn s proizvodnjo 250 MW. Dodal je, da je bilo od leta 2007 do 2013 v okviru kohezijskega sklada odobrenih okrog 150 milijonov evrov nepovratnih subvencij za URE in OVE, vgrajena oprema pa je bila v veliki večini dobavljena iz tujine. Če bomo želeli od takšnih ukrepov v Sloveniji imeti gospodarske koristi, bomo pri nas morali ustvarjati proizvodnjo za tovrstne ukrepe, saj je v preteklem obdobju bilo za to dovolj finančnih sredstev.
V luči prizadevanj za večjo rabo OVE v Sloveniji je Andraž Rakušček, ZRMK, dodal, da so toplotne črpalke najbolj učinkovit način zajemanja energije sonca in da v Sloveniji imamo podjetja, ki tovrstno tehnologijo proizvajajo.
Levin Pal, IJS CTT, je ob podpornih aktivnostih Centra za prenos tehnologij in inovacij IJS udeležence opomnil, da je samo prodan patent nekaj vreden, sicer je vse skupaj velik strošek, ravno zato v centru nudijo podjetnikom podporno okolje z razvejano mednarodno mrežo institucij.
Mag. Damir Staničić, IJS CEU, je spregovoril o modelu inovativnega energetskega podjetništva, ki deluje na način, da ponudnik energetskega pogodbeništva ponudi podjetju ukrep URE, vanj investira in ga nadzoruje ter preko učinkov poplača svojo investicijo. Energetsko pogodbeništvo se sicer ne izplača za manjše projekte od vrednosti 50 tisoč evrov, saj tovrstne ukrepe navadno spremljajo visoki stroški. V Sloveniji smo na tem področju pričeli v letu 2001 s prvim projektom, leta 2009 smo prešli na koncesije in v tistem letu imeli prvo eksplozijo tovrstnih projektov. Leta 2012 so vstopili veliki igralci, s čimer smo pridobili dodatne finančne vire in izvedli okrog 50 projektov, lani pa smo vpeljali tudi zasebne finančne vire. Po besedah govornika nam trenutno v Sloveniji manjka vitko (»lahko«) energetsko pogodbeništvo, torej tisto brez konkretnih ukrepov, ampak skozi uvajanje energetskega managementa v objekte.
Blaža Pospiš Perpar, Eltec Petrol, je predstavila primere dobrih praks tovrstnega pogodbeništva na javnih objektih. Pri enem od njih so, na primer, v nekaj letih postopoma dosegli 52-odstotno znižanje rabe energije na 8-ih objektih, kjer so bile investicije izvedene. Pri tem je šlo bodisi za spremembo rabe energentov, klimatizacije, razsvetljave, ovoja in stavbnega pohištva, dodatne prihranke pa je prinesla uvedba energetskega upravljanja.
Energetika je v Sloveniji premalo izkoriščeno področje
Projekt EcoFunding, ki slovenske inovatorje s prodročja URE in OVE povezuje z investitorji, izpostavlja pomen energetskega sektorja za Slovenijo. Projekt, namenjen malim in srednje velikim podjetjem (MSP) pri iskanju finančnih virov in rešitev financiranja razvoja eko-inovativnih rešitev, je tako pozitivna spodbuda in korak k morebitni uresničitvi poslovnih idej s področja OVE in URE.
Sicer pa je po podatkih EU od leta 2003 do 2008 kreditiranje MSP-jev zraslo za 133 odstotkov, med leti 2009 in 2012 pa upadlo za 6,5 odstotkov. V splošnem prihaja okrog 80 odstotkov kreditov za zagon novih podjetniških idej s strani bank, za t. i. zeleni sektor pa je stanje precej drugačno. Ker gre večinoma za inovativne podjetniške ideje so zahteve po tveganem in lastniškem kapitalu večje. Tako je potrebno spodbuditi sodelovanje na strateških energetskih področjih URE in OVE, ga dvigniti tudi na medregijsko raven, odpreti meje in omogočiti naprednim poslovnim idejam preboj v svet. (mj)
Povzeto po sporočilu za javnost IJS