Gre za pomemben korak pri odgovornem ravnanju z jedrskimi odpadki, saj je omenjeni program ključen za nadaljevanje projekta.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omrzel je včeraj potrdil investicijski program za projekt odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Po sporočilu z MzIP gre za enega od pomembnih korakov v procesu izgradnje odlagališča NSRAO, ki je v tej stopnji nujen za nadaljevanje procesa.
Izgradnja odlagališča NSRAO je predvidena tako v strateških dokumentih Slovenije (npr. v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)), kot tudi zakonsko (Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/02, 24/03, 46/04, 60/2011)), ter na mednarodni ravni, npr. v Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/99).
Pomen izgradnje odlagališča NSRAO
Odlagališče NSRAO bo varno in okoljsko sprejemljivo, tehnološko ustrezno in ekonomično, prav tako pa tudi družbeno sprejemljivo. Z izgradnjo odlagališča bodo zagotovljeni pogoji za delovanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in za trajno in zanesljivo obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kar posledično izboljšuje zadostnost in zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Vsekakor pa projekt zagotavlja podlage za varno, gospodarno in zanesljivo uporabo radioaktivnih virov v znanosti, medicini in industriji.
Lokacija za odlagališče NSRAO je bila potem, ko je več let potekal izbor primerne lokacije, v katerem je bila aktivno vključena tudi javnost, izbrana decembra 2009 s sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško.
Investicijski program predvideva, da bo celotna investicija do obratovanja, kar med drugim vključuje tudi gradnjo, opremo in nadomestilo zaradi omejene rabe prostora, ter z vključenim stroškom razgradnje odlagališča, stala 157 milijonov evrov po stalnih cenah. To temelji na predpostavki, da bodo odloženi vsi odpadki t. i. malih povzročiteljev v Sloveniji ter samo polovica vseh odpadkov iz NEK, torej del, za katerega je dolžna poskrbeti Slovenija.
Vendar pa je projekt odlagališča projektiran tako, da bi lahko sprejel tudi hrvaški del odpadkov, če bi se državi uspeli o tem dogovoriti skladno z meddržavno pogodbo in kar bi bistveno pocenilo odlaganje za obe strani. Skupni strošek za odlagališče bi v tem primeru bil okoli 178 milijonov evrov, kar bi torej pomenilo 89 milijonov evrov za vsako stran. To bi bilo tudi najbolj ekonomično za obe državi.
Skoraj 81 odstotkov sredstev iz Sklada NEK
Večina sredstev za investicijo je zagotovljenih v Skladu NEK (skoraj 81 odstotkov), kajti večino nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bodo odloženi v odlagališču, predstavlja (»slovenska«) polovica radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v NEK. Proračun RS bo prispeval približno 19 odstotkov investicijskih sredstev, kar predstavlja sorazmerni delež za odložene nizko- in srednje radioaktivne odpadke, ki izvirajo iz medicine, raziskovalne dejavnosti in industrije. Investitor objekta je Republika Slovenija (Vlada RS), ARAO pa pooblaščeni agent za izvajanje projekta do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Poleg tega so iz MzIP še sporočili, da bo gradbeno dovoljenje za objekt odlagališča predvidoma pridobljeno do 2017, tako da bo gradnja potekala od leta 2017 do 2019. Pred tem bodo izvedeni pripravljalna dela in infrastrukturni priključki. V skladu z načrtovanim terminskim načrtom se bo obratovanje odlagališča pričelo leta 2020. (mj)