Energetika

Potrjen nov Razvojni načrt prenosnega sistema 2017-2026

V letih od 2017 do 2026 bo ELES za investicije namenil 520 milijonov evrov.
Potrjen nov Razvojni načrt prenosnega sistema 2017-2026

Ministrstvo za infrastrukturo je Elesu izdalo soglasje k novemu razvojnemu načrtu prenosnega sistema od leta 2017 do leta 2026. Ključni poudarki novega razvojnega načrta so vlaganja v proučevanje in razvoj pametnih omrežij ter gradnja in rekonstrukcije objektov, ki bodo prispevali h krepitvi varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja.

Nov razvojni načrt opredeljuje glavno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi ali posodobiti, in izhaja iz napovedi prevzema energije. Izhodišča za nabor obnov in novih investicij so pripravljena na podlagi rezultatov lastnih analiz, analiz zunanjih institucij, razvojnih kriterijev, načrta obnove in tehnološke prenove elektroenergetskih elementov v objektih prenosnega omrežja, potreb proizvajalcev in odjemalcev električne energije, kriterijev za zanesljivo in varno obratovanje prenosnega omrežja ter mednarodnih sporazumov in mednarodnih pogodb. Vsebuje oceno možnosti za povečanje energetske učinkovitosti, opredeljuje finančno ovrednotenje investicij in dinamiko njihove izvedbe.

ELES v prihajajočem obdobju predvideva izvajanje različnih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev. V okviru projektov skupnega interesa (PCI) ima ELES prijavljenih kar šest projektov. Novembra lani je ELES drugič v svoji zgodovini kandidiral za pridobitev evropskih sredstev iz sklada CEF, in sicer z mednarodnim projektom s področja pametnih omrežij SINCRO.GRID. Odločitev o sofinanciranju te investicije v višini dobrih 40 milijonov evrov je Evropska komisija Elesu sporočila v februarju.

ELES je v zadnjih dveh letih začrtal jasne smernice glede koncepta pametnih omrežij, zato jim bo tudi v prihodnje namenil veliko pozornosti. Njegova vizija na področju pametnih omrežij je vzpostaviti koncept sistemskih storitev, ki bo enakovredno vključeval tako obstoječe ponudnike kot alternativne vire, približal obratovanje prenosnega in distribucijskega omrežja z večjo pretočnostjo podatkov, bolje izkoristil obstoječo infrastrukturo ter povečal povezanost z drugimi sistemi z namenom odpravljanja zamašitev.

ELES sicer že danes sodeluje pri vidnejših mednarodnih projektih. S prevzemom koordinacije raziskovalnega projekta FutureFlow, ki vključuje 12 partnerjev iz osmih držav, je ELES naredil enega največjih korakov k prepoznavnosti družbe na področju raziskav in razvoja v Sloveniji in Evropski uniji. Projekt FutureFlow se s svojimi vsebinami uvršča na področje pametnih omrežij in integracije trgov z električno energijo. ELES je v letu 2015 skupaj s Hrvaško začel z izvajanjem projekta SINCRO.GRID, ki je osredotočen na reševanje težav s prenapetostmi v prenosnem omrežju in zmanjševanjem kapacitet za sekundarno rezervo. Lani je ELES podpisal sporazum o sodelovanju z japonsko agencijo NEDO, in s tem s projektom NEDO prevzel eno izmed vidnejših vlog v Sloveniji na področju razvoja pametnih omrežij in pametnih skupnosti.

Končne rešitve projektov v sklopu pametnih omrežij bodo Elesu pomagale pri izpolnjevanju zakonsko predpisanih obveznosti, kot so znižanje stroškov sistemskih storitev, znižanje investicij v primarno infrastrukturo, večanje prenosnih kapacitet in drugega. Koristi od tega pa bodo imeli tudi odjemalci, elektrodistribucijska podjetja in ostali uporabniki omrežja. Zato bo ELES tudi v prihajajočem obdobju nadaljeval s snovanjem tovrstnih mednarodnih projektov in sodelovanjem na razpisih za evropska nepovratna sredstva.

Učinki investicij večplastni

Poleg aktivnosti na področju pametnih omrežij, razvojno-raziskovalnem področju in področju učinkovitega upravljanja s sredstvi bo ELES za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega omrežja v naslednjem desetletnem obdobju zgradil oziroma rekonstruiral več objektov. Najpomembnejša investicija je izgradnja dvosistemskega daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, vključno z novo 400 kV RTP Cirkovce. Nadalje je tu izgradnja dvosistemskega daljnovoda 2 x 220 kV Zagrad–Ravne, prav tako z 220/110 kV RTP Ravne, vgradnja kompenzacijskih naprav v RTP Divača, Beričevo in Cirkovce v okviru projekta SINCRO.GRID. ELES bo izvedel vgradnjo hranilnikov električne energije v RTP Okroglo in RTP Pekre v sklopu projekta SINCRO.GRID, dokončal daljnovod 2 x 110 kV Divača-Gorice skozi naselje Renče, daljnovod 2 x 110 kV Brestanica-Hudo ter kablovod 110 kV Koper-Izola-Lucija.

Poleg naštetih najvidnejših investicij bo ELES v prihajajoče obdobju izvedel tudi nekatera druga vlaganja z večjim finančnim učinkom, in sicer odkup 110 kV prenosnega omrežja od drugih pravnih oseb, kar mu nalaga EZ-1, izgradil Tehnološko središča v Beričevem ter še dalje razvijal diagnostično-analitski center.

Učinki investicijskih vlaganj so večplastni in zajemajo učinke na evropsko energetsko infrastrukturo, na krepitev notranjega nacionalnega elektroenergetskega omrežja, na ohranjanje obstoječega omrežja ter učinke na poslovanje podjetja. Izgradnja projektov, ki so uvrščeni na listo projektov skupnega evropskega interesa, bo pripomogla k uresničevanju zastavljenih ciljev EU pri vzpostavljanju močnejše vseevropske energetske infrastrukture, spajanju notranjega trga in omogočanje vključevanja proizvodnje iz OVE. Novi prenosni projekti iz načrta razvoja so namenjeni tudi krepitvi notranjega elektroenergetskega omrežja in zagotavljanju ustreznih prenosnih poti zaradi porasta odjema in proizvodnje električne energije oziroma zaradi zagotavljanja ustrezne zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema v spremenjenih razmerah v prihodnosti. Izgradnja daljnovodov in RTP prispeva k večji energetski neodvisnosti in bolj zanesljivi in nemoteni oskrbi z električno energijo.

Investicije predstavljajo eno izmed bistvenih komponent gospodarske rasti BDP in vplivajo na rast ter razvoj gospodarstva. Učinek rekonstrukcij se nanaša predvsem na ohranjanje kondicije obstoječega omrežja in zagotavlja, da zanesljivost sistema s staranjem ne bo padla pod sprejemljivo mejo. Naložbe so namenjene tudi boljšemu obvladovanju obratovanja sistema v razmerah enotnega trga z električno energijo. Gre predvsem za naložbe v obratovanje sistema, telekomunikacije in informatiko.

Nekatere naložbe iz načrta razvoja pa so potrebne za optimalno in obvladovano delovanje sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

V obdobju 2017-2026 bo ELES za naložbe namenil 505 milijona evrov, vključno s prevzemom 110 kV omrežja ta vrednost znaša 520 milijonov evrov. Največji delež predstavljajo lastni viri, sledijo jim namenska dolgoročna posojila, planiran pa je tudi petodstotni strukturni delež iz naslova nepovratnih sredstev EU iz programa IPE.

Realizacija načrtovanih investicij bo vplivala na zanesljivost oskrbe ter ceno električne energije, na večjo produkcijo slovenskega gospodarstva ter na povečanje bruto domačega proizvoda. Prav tako bo realizacija načrtovanih investicij pripomogla h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnem trgu, kar pomeni, da je ob večji realizaciji moč pričakovati večje ekonomske učinke.

Polona Bahun
O avtorju