Po zadnjih podatkih energetske statistike združenja električne industrije Eurelectric, ki je v poročilu zbrala podatke članic EU in nečlanic: Švice, Norveške, Turčije, Hrvaške, BIH, Srbije in Ukrajine, je po rasti leta 2010, lani poraba električne energije v EU padla za 1,9 odstotka, na 3.072,8 TWh. V Sloveniji je bil ta padec precej bolj drastičen, in sicer kar 21,7-odstoten (na 12,6 TWh). Do leta 2020 Eurelectric napoveduje rast porabe na ravni EU za 0,6 odstotka (na 3.327 TWh) v primerjavi z letom 2010, kar pa ne velja za vse države. Medtem, ko naj bi večjo rast zaznali v Bolgariji (6,3 odstotka), na Cipru (3,4 odstotka) in na Slovaškem (3,2 odstotka), pa Eurelectric padec napoveduje za Nemčijo (1 odstotek), Portugalsko (0,5 odstotka), Veliko Britanijo (0,2 odstotka) in tudi za Slovenijo (0,7 odstotka) - na 14,9 odstotka. Kot ugotavlja Eurelectric, je glavni krivec za padec porabe električne energije finančna kriza, ki se odraža tudi elektrogospodarstvu oziroma v gospodarstvu EU nasploh. Padec porabe električne energije v EU pa Eurelectric pričakuje tudi v letošnjem letu.
Kljub jedrski nesreči v Fukušimi, ki je v javnosti sprožila vprašanje jedrske varnosti, in odločitvi Nemčije za postopno zaprtje svojih nukleark, pa so jedrske zmogljivosti na ravni EU med letoma 2010 in 2011 dejansko zrasle za 1 GW.
Kljub zmanjševanju porabe električne energije se nadaljuje rast obnovljivih virov energije (OVE). V letih 2010 in 2011 je bilo na električno omrežje priključenih za 25 GW novih zmogljivosti (vključno s hidroelektrarnami). Tako je skupna inštalirana zmogljivost OVE lani dosegla 34 odstotkov. Eurelectric pričakuje, da bo leta 2020 45 odstotkov elektrarn električno energijo proizvajalo iz OVE. Skupaj naj bi proizvedle okoli 31 odstotkov električne energije v Evropi. Se je pa v letu 2011, v primerjavi z letom 2010, za 17 odstotkov oziroma za 57 TWh zmanjšala proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, kar je predvsem posledica hidroloških razmer, še posebej v južni Evropi. Izpad so deloma (za 47 TWh oziroma za 16 odstotkov) nadomestili drugi OVE.
Več kot polovica (56 odstotkov) električne energije EU bo leta 2020 nizkoogljične. Od tega jo bodo jedrske elektrarne proizvedle 12 odstotkov, OVE pa 44 odstotkov.
Združenje Eurelectic pa opozarja, da pričakovano povečevanje nestabilnih zmogljivosti OVE, zlasti vetrnih in sončnih elektrarn, zahteva bolj holističen pristop k upravljanju elektroenergetskega sistema. Večjo vlogo je zato treba dati povezavam evropskih elektroenergetskih sistemov, shranjevanju energije (črpalne elektrarne, hranilniki energije), fleksibilni proizvodnji in aktivnemu sodelovanju porabnikov energije. (pb)
Več na: www.eurelectric.org