Potem, ko se je povpraševanje po električni energiji po covidni krizi in oživitvi gospodarstva lani po svetu skokovito povečalo in na globalni ravni zraslo za kar šest odstotkov, se naj bi rast odjema električne energije vrnila na pred covidno povprečje. Po ocenah poznavalcev, ki so sodelovali pri pripravi najnovejšega poročila Agencije IEA o razmerah na trgu z električno energijo, naj bi letos na svetovni ravni zabeležili približno 2,4-odstotno rast porabe, za približno toliko pa naj bi se odjem električne energije povečal tudi naslednje leto. Manj zanesljive pa so napovedi o cenovnih pričakovanjih, saj bo cena električne energija odvisna od razpleta sedanje energetske krize in prihodnjih gibanj cen drugih energentov, ki so vključeni v energetski miks. K spremembi v pozitivno stran naj bi prispevalo dejstvo, da naj bi se proizvodnja energije iz obnovljivih virov letos povečala za več kot deset odstotkov, kar naj bi vplivalo tudi na zmanjšanje uporabe fosilnih goriv ter posledično tudi na zmanjšanje emisij CO 2 iz energetskega sektorja, ki so sicer lani zaradi povečane proizvodnje termoelektrarn dosegle rekordne vrednosti.
Manj optimistične pa so napovedi glede prihodnjih cen ključnih energentov, saj so se po podatkih IEA povprečne cene zemeljskega plina v Evropi v prvi polovici tega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišale kar za štirikrat, za več kot trikrat pa tudi cene premoga. To vse je vplivalo tudi na rast cen električne energije, ki so se na številnih veleprodajnih trgih prav tako več kot potrojile, indeks rasti cen na osrednjih globalnih trgih pa je dosegel ravni, ki so bile dvakrat višje od povprečja v prvih polovicah let v obdobju 2016 do 2021. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da zaradi izjemno visokih cen plina in groženj o omejitvah dobave, zlasti evropske države znova povečujejo proizvodnjo električne energije iz termoelektrarn na premog in njihovo zaprtje prestavljajo v poznejše obdobje. Kljub temu pa naj bi se na globalni ravni poraba premoga letos vendarle nekoliko manj povečala kot bi pričakovali, in sicer predvsem zaradi manjše intenzivnosti njegove rabe na Kitajskem, ki se tudi postopoma vse bolj obrača proti obnovljivim virom energije ter omejitev tovrstne proizvodnje v ZDA. Nekoliko drugačne razmere so glede zemeljskega plina, katerega poraba naj bi na globalni ravni upadla za 2,6 odstotka. Ta številka je glede na napovedi evropskih držav o drastičnejšem zmanjšanju njegove porabe precej manjša kot bi pričakovali, in sicer predvsem zaradi nadaljnjega naraščajočega povpraševanja po tem energentu v Severni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Kot rečeno, v IEA ocenjujejo, da bodo razmere na energetskih trgih tudi v drugi polovici tega leta precej negotove, in to tako zaradi velike negotovosti glede prihodnje oskrbe s fosilnimi gorivi kot nezanesljivih gospodarskih obetov.