Po podatkih Agencije za energijo, je v prvi polovici leta 2022 povpraševanje po zemeljskem plinu na območju Evrope (območje OECD) padlo za več kot deset odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na padec povpraševanja so vplivale višje temperature in posledično zmanjšan temperaturno odvisni odjem, ki se je zmanjšal za več kot trinajst odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Zmanjševanje je bilo še posebej izrazito v drugem letošnjem četrtletju, saj so bile aprila in maja v primerjavi z letom prej temperature nadpovprečne, kar je vplivalo na zgodnejši zaključek ogrevalne sezone.
K zmanjšanju povpraševanja so po ocenah Agencije dodatno pripomogle tudi relativno visoke cene zemeljskega plina, ki so omejevale povpraševanje po tem energentu v industriji in za proizvodnjo električne energije. Tako je poraba plina v industriji v prvi polovici tega leta padla za okoli deset odstotkov v primerjavi z letom prej. Za potrebe proizvodnje električne energije pa se je zmanjšala za okoli tri odstotke, pri čemer so večji padec povpraševanja po zemeljskem plinu preprečile slabše hidrološke razmere v nekaterih delih Evrope in nižja proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah. Ocenjuje se, pravijo v Agenciji, da bo v letu 2022 povpraševanje po zemeljskem plinu, tudi zaradi naraščajoče cene zemeljskega plina, na območju Evrope padlo pod raven iz leta 2020.
Podoben trend, kot na območju EU, je sicer zaznati tudi v Sloveniji, pri čemer je bila poraba zemeljskega plina po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj v avgustu za 14 odstotkov, v septembru pa za 11 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, znižanje v oktobru pa naj bi bilo glede na dosedanje podatke še občutno večje. Tudi na Uradu zmanjšano porabo plina od začetka leta za desetino glede na preteklo petletno obdobje povezujejo predvsem z velikimi podražitvami plina in posledično njegovo manjšo porabo v industriji. V uradu ob tem ugotavljajo, da se v oktobru z začetkom kurilne sezone običajno poraba plina precej poveča, pri čemer pa kljub vladnemu ukrepu omejitve povišanja cen plina tudi v gospodinjstvih pričakujejo njegovo varčnejšo rabo. Kot je znano, naj bi po uredbi Sveta EU od 1. avgusta letos do 31. marca prihodnje leto vse države članice EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 odstotkov. V Sloveniji je bila ta od začetka letošnjega avgusta do 18. oktobra nižja za 14,8 odstotka.
Po zadnjih podatkih Plinovoda, slovenski prenosni sistem plina sicer obratuje brez posebnosti glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, uspešno pa se polnijo tudi skladišča plina v državah EU, tako da je skupna napolnjenost evropskih skladišč že več kot 92 odstotna (1026 TWh).