K nižjim podporam največ prispevala precej višja proizvodnja hidroelektrarn in hkrati slabši proizvodni izkupiček iz sončnih elektrarn.
V drugem letošnjem trimesečju je bila proizvodnja iz naprav, ki so vključene v podporno shemo, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 5 odstotkov. Med posameznimi vrstami elektrarn v omenjenem obdobju najbolj izstopa proizvodnja hidroelektrarn, ki je bila kar za 28 odstotkov večja kot leto prej. Prav povečana proizvodnja hidroelektrarn pa je najbolj vplivala na to, da se je kljub petodstotni skupni večji proizvodnji iz obnovljivih virov in soproizvodnih naprav v drugem trimesečju povprečna podpora znižala kar za 10 EUR/MWh (v spomladanskih mesecih 2015 je znašala 168 EUR/MWh, v letu 2016 pa 158 EUR/MWh). K znižanju povprečnih podpor v tem času pa je na drugi strani hkrati prispevala tudi manjša proizvodnja iz sončnih elektrarn, ki je bila na trimesečni ravni nižja kar za sedem odstotkov. Kljub temu je 43 odstotkov vseh izplačil v okviru podporne sheme v prvih šestih mesecih šlo za sončne elektrarne.
V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo sicer izplačano za 146.910 evrov manj podpor kot v enakem obdobju lani, pri čemer je povprečna izplačana podpora v tem času znašala 141 EUR/MWh oziroma za 7 EUR/MWh manj kot lani.