Slovenija lahko s celovitimi ukrepi trajnostne mobilnosti do leta 2030 privarčuje do 82 milijonov evrov.
Na Filozofski fakulteti je včeraj potekal znanstveno-strokovni posvet z naslovom Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL, društva CIPRA in društva Focus. Številni domači in tuji strokovnjaki so se osredotočali na dva ključna vira onesnaženja zraka v Sloveniji - individualna kurišča in promet.
Kot je povedal Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, je cestni promet velik vir emisij, ki vplivajo na kakovost zraka. »Konec leta 2017 je 51 % registriranih osebnih avtomobilov vozilo na bencin, 47 % pa na dizelsko gorivo. Poraba dizelskega goriva se je od leta 2005 povečala za 77 %. To je pomemben podatek, saj dizelska vozila izpustijo več dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM2.5) na prevožen kilometer kot bencinska vozila. Z vidika okolja in zdravja so dizelska vozila zelo problematična, še posebej če upoštevamo, da veliko starejših vozil (pred standardom EURO 6) ne dosega predpisanih kriterijev ter da se njihove karakteristike z leti slabšajo. Stroški onesnaženosti zraka iz prometa v državah EU so bili leta 2016 ocenjeni med 67 in 80 milijard evrov. Kar 78 % teh stroškov pa je povezanih z zdravjem. Slovenija lahko s celovitimi ukrepi trajnostne mobilnosti do leta 2030 privarčuje do 82 milijonov evrov,« je poudaril Gorenc.
Pri individualnih kuriščih je dr. Griša Močnik z Inštituta »Jožef Stefan« izpostavil, da imajo lahko negativen vpliv tako na podnebje kot tudi na kakovost zraka. »Ogrevanje individualnih hiš na les naj bi bilo podnebno nevtralno. Na žalost izpusti peči na les iz individualnih kurišč močno onesnažujejo zunanji in notranji zrak - so najpomembnejši vir onesnaženja zraka v Sloveniji. Hkrati so emisije delcev, ki absorbirajo svetlobo tako visoke - predvsem črnega ogljika, da je pod vprašaj postavljena podnebna nevtralnost teh izpustov. Pri zgorevanju lesa je problematična učinkovitost, saj lahko les uporabimo kot “čisto” gorivo, samo naprave morajo biti vzdrževane, izpusti pa filtrirani. To v individualnih kuriščih dosežemo izjemoma, s centralizacijo in uporabo lesa v sistemih daljinskega ogrevanja pa je to lahko dosegljiv cilj,« je dejal dr. Močnik.
Poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem
Organizatorji posveta so ob tej priložnosti oblikovali poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije, med njimi tudi Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), Katedra za javno zdravje UL MF, Mreža Plan B za Slovenijo in ZRC SAZU. Skupaj kličejo k bolj ambicioznim ukrepom na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji. Ukrepi, h katerim pozivajo, vključujejo spremljanje in redno obveščanje lokalnega prebivalstva o stanju zraka v lokalnem okolju, sprejemanje preventivnih ukrepov zmanjševanja vzrokov onesnaženja zraka, kot so zmanjševanje izpustov in števila individualnih kurišč ter ukrepi trajnostne mobilnosti in ustvarjanje spodbudnega sistemskega okolja za progresivne ukrepe na področjih, ki največ prispevajo k onesnaženju zraka. (mj)