Poziv k izboljšanju stanja na področju MHE!

O zahtevah krovne direktive EU o vodah ter o stanju na področju malih hidroelektrarn v Sloveniji smo se pogovarjali z Jurijem Čadežem iz Interesne skupine za MHE, ki je kot vodja strateških projektov zaposlen v Gorenjskih elektrarnah.   

Kot kažejo statistični podatki o proizvedeni električni energiji iz malih hidroelektrarn, gre le za manjši odstotek. Kako ocenjujete možnosti za povečanje tega deleža?  

Male hidroelektrarne v Sloveniji proizvedejo slabe 3% vse potrošene električne energije, imamo pa precejšne možnosti za povečanje. Proizvodnja električne energije v MHE zajema pomemben delež v portfelju obnovljivih virov energije, povečanje deleža MHE pa je pogojeno s pridobivanjem vodnih dovoljenj na Ministrstvu za okolje in prostor, ki izkazuje odklonilen odnos do MHE.  

Pri tej zgodbi se pojavlja ekološko sprejemljivi pretok (Qes).  Kako je z obstoječo Uredbo o načinu spremljanja in določanja ekološko sprejemljivega pretoka?  

Za zagotovitev ustreznih življenjskih pogojev v naravni strugi na vplivnem odseku, med odjemom vode ter izpustom iz MHE nazaj v potok, se določa ekološko sprejemljivi pretok (Qes) – to je količina vode, ki jo morajo hidro elektrarne spuščati po strugi, mimo agregatov in ostane energetsko neizkoriščena. Slovenija je zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka uredila leta 2009 z Uredbo o načinu spremljanja in določanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uredba Qes), ki pa zahteva izjemno visoke vrednosti pretoka.  

Primerjava vrednosti Qes, ki jih nalaga Uredba, z vrednostmi, ki so bile v fazi izgradnje objektov MHE  določene z izdelavo študij, kaže na povečanje med 50 do 100%, v posameznih primerih pa tudi več sto odstotkov. Primerjava višine Qes naše uredbe z zahtevami ostalih evropskih držav ravno tako uvršča Slovenijo v sam vrh - imamo torej v celi Evropi najneugodnejše pogoje za izrabo vodne energije v malih hidroelektrarnah!  

S kakšnim namenom ste ustanovili Interesno skupino za MHE, kaj ste dosegli?  

Vsi akterji na področju MHE smo se zbrali v neformalno interesno skupino za MHE leta 2009, z namenom z združenimi močmi vplivati na zakonodajalca pri oblikovanju uredbe, ki nam reže velik del proizvodnje. Uspeli smo zelo malo, saj je takratna politika dala prednost sončnim elektrarnam in projektu TEŠ 6. Problematika MHE je za politiko nezanimiva, saj gre za premajhne objekte, ki so v glavnem v zasebni lasti, zato je s tega naslova težko financirati delovanje strank in drugih omrežij.

Kljub temu smo uspeli v uredbo Qes vnesti nekatere izjeme pri obstoječih MHE, ki gredo predvsem v smislu nekaterih alternativnih načinov za ugodnejšo določitev Qes pri obstoječih MHE. Bistvenega pomena je možnost ohranitve že predhodno določenega Qes, ter določanje vrednosti Qes, ki zagotavlja ohranitev 85% deleža obstoječe proizvodnje za objekte, ki ekološkega pretoka še nimajo določenega.  

S katerimi izzivi ste se v interesni skupini srečali v prejšnjem letu?  

V letu 2016 je MOP v javno obravnavo podal novelo uredbe Qes, ki je večino izjem ukinila, nekaj od njih na tako subtilen način, da pri površnem branju novele uredbe sploh ne ugotoviš, da gre za bistveno poslabšanje pogojev obratovanja obstoječih MHE. V uvodnih poglavjih pripravljalec tudi večkrat zavestno zavaja javnost s trditvami da gre za spremembe na bolje, ki nimajo bistvenega vpliva na proizvodnjo elektrike v MHE. Interesna skupina za MHE je z izračuni na vzorčnih primerih dokazala, da sprejem novele uredbe pomeni 24% izpad proizvodnje električne energije iz MHE v Sloveniji, kar pomeni izpad prihodka 1,16 milijona evrov letno v državni proračun.  

Katere so pravzaprav bistvene zahteve interesne skupine?  

Interesna skupina za MHE je ostro in argumentirano nastopila proti navedenim spremembam. Bistvene zahteve interesne skupine v zvezi z Uredbo Qes so naslednje:  

-Ohranitev člena ki omogoča določitev Qes za ohranitev 85% proizvodnje v obstoječih MHE, ter dopolnitev s formulo, ki to enoumno določi na enostaven in transparenten način.  

-30% zmanjšanje faktorjev za določitev Qes za nove MHE, s ciljem izboljšanja ekonomike gradnje novih MHE.  

-Izenačitev pogojev določanja Qes za primere odjemov vode za MHE z odjemi vode za vzrejo rib.  

-Določitev močno preoblikovanih vodnih teles za odseke vodotokov, ki to zagotovo so v skladu z določili evropske  Krovne vodne direktive.  

-Določitev nižjih okoljskih ciljev za močno preoblikovana vodna telesa, skladno s krovno vodno direktivo.  

-Uporaba izjem pri doseganju ciljev, ki jih krovna vodna direktiva omogoča za področja kjer je izkazana javna korist, kar proizvodnja elektrike iz OVE nesporno je.  

Kaj zahteva krovna Evropska vodna direktiva, kako je z izjemami?  

Slovenija je kot članica EU povzela Evropsko vodno direktivo v svoj pravni red. Krovna vodna direktiva zahteva od držav članic ukrepe za doseganje dobrega stanja voda na območjih, kjer so struge naravne in nepreoblikovane ter doseganje dobrega ekološkega stanja (ki ima nižje okoljske zahteve) na močno preoblikovanih vodnih telesih. Omogočeno je koriščenje izjem pri doseganju ciljev za dejavnosti, ki so izkazane kot javni interes, kar proizvodnja OVE nesporno je (podnebne direktive in akcijski načrti!).  Možnost koriščenja izjem je bila vnesena v direktivo zaradi potrebe po sinhronizaciji z ostalimi direktivami (podnebje!)

Koriščenje izjem je prepuščeno politiki posameznih držav članic EU. MOP se koriščenju izjem pri doseganju ciljev vodne direktive, v zvezi s hidro energetiko, očitno odpoveduje, saj sprejema direktive, ki pomenijo načrtno zmanjševanje obnovljivih virov energije (OVE), kar je v nasprotju z določili podnebne direktive in tudi v neskladju s krovno vodno direktivo!  

Na tem področju je zelo pomemben Načrt upravljanja voda, glede katerega ste že večkrat izrazili kritične pripombe. Kaj bi po vašem mnenju moral vsebovati ta dokument?  

Načrt upravljanja voda (NUV) je strateški dokument, ki ga zahteva evropska komisija, skladno z vodno direktivo. Po mnenju Evropske komisije ima Slovenija določena prevelika vodna telesa. MHE so posledično izpadle iz močno preoblikovanih vodnih teles in morajo dosegati previsoke okoljske cilje na koncesijskih odsekih, ki jih zaradi visoke  stopnje preoblikovanosti vodnega telesa ne morejo dosegati. Ena od takih zahtev se materializira v nerazumno visokih vrednostih za Qes.  

Že prvi načrt upravljanja voda je uvedel ustavno sporno prepoved izrabe vodne energije v MHE, kadar je površina vodozbirnega področja manjša od 10 km2. Sprejetje drugega načrta je to določilo ohranilo, kljub protestom interesne skupine za MHE. Očitno bo potrebna sprožitev ustavne presoje Načrta upravljanja z vodami, saj argumenti v pogovoru z administracijo MOP-a ne zaležejo. NUV je osnovan, kot da MHE ne bi obstajale. Načrt upravljanja voda bi moral upoštevati rabo vode, saj je tudi to del upravljanja voda.  

Kako gledate na konkurenčnost malih hidroelektrarn in vpliv na slovensko gospodarstvo?  

Izmed vseh tehnologij pridobivanja elektrike iz OVE je hidro energetika edina, kjer ostane dodana vrednost pri izgradnji v veliki večini (preko 90%) v slovenskem gospodarstvu, in zato ima multiplikativen učinek na rast BDP. Gradnja MHE zaposluje slovensko gospodarstvo in ne nemškega ali kitajskega, kot je to v večini ostalih tehnologij, ki so večinoma vezane na uvoz tehnologije (npr. izgradnja vetrne elektrarne pomeni 100% uvoz). Dejstvo multiplikativnega učinka na BDP pri investicijah v HE ni upoštevano v trenutno aktualnem razpisu Agencije za energijo za podelitev podpor za OVE in SPTE, ki je osnovan zgolj na konkurenčni osnovi. MHE so edina tehnologija pridobivanja OVE, ki je v Sloveniji obremenjena z visokimi okoljskimi dajatvami (koncesnina, vodna povračila, stroški vzdrževanja vodotokov in vodne infrastrukture), zato so v nelojalnem konkurenčnem položaju v primerjavi z ostalimi tehnologijami, ki teh dajatev nimajo.  

Kaj bi po vašem mnenju morali upoštevati na tem področju?  

Pri razpisih je nujno potrebno upoštevati vidike vpliva subvencij na rast slovenskega BDP in dajati prednost tehnologijam, ki imajo višje pozitivne učinke. V kolikor se gleda samo na konkurenčni osnovi, kot je to v zadnjem razpisu Agencije za energijo, pa je nujno potrebno izenačiti pogoje okoljskih dajatev. V primeru MHE je to lahko npr. razbremenitev prej omenjenih dajatev in razbremenitev spremljajočih naložb v izgradnjo ribjih stez, saj to niso objekti, namenjeni proizvodnji električne energije in naj se zato pokrivajo iz drugih virov, ne pa iz naslova proizvodnje OVE.