Predsednik IPCC Evropskemu parlamentu predstavil peto poročilo o stanju na področju podnebnih sprememb.
V zadnjem letu so tri delovne skupine Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) objavile ločena poročila, in sicer o znanstvenih osnovah podnebnih sprememb, njihovih posledicah in možnostih upočasnjevanje njihovega trenda. IPCC želi podati objektiven, izčrpen in uravnotežen znanstveni pregled na področju podnebnih sprememb. Pri tem analizira in ocenjuje znanstveno literaturo na področju podnebnih sprememb, tokrat zlasti delo, ki je bilo objavljeno po zadnjem Poročilu o oceni stanja iz leta 2007.
Skupno poročilo povzema informacije treh posebnih poročil delovnih skupin in je neposredno namenjeno oblikovalcem politik. Predstavlja osrednji dokument, ki združuje ocene preteklih podnebnih trendov, napovedi za prihodnost, preučuje pa tudi prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb ter nudi pregled možnih tveganj in rešitev. Skupno poročilo nudi izjemno pomembne informacije za oblikovalce politik, ki bodo vodile vlade pri odločanju o njihovih prihodnjih podnebnih politikah.
Peto poročilo so pripravljale tri delovne skupine. Septembra 2013 je prva delovna skupina v svojem poročilu potrdila, da se podnebne spremembe dogajajo in da so predvsem posledica človeškega delovanja. Atmosfera in oceani se segrevajo, ledeniki se talijo, višina morske gladine se dviga, vodni cikli se spreminjajo in ekstremni vremenski pojavi postajajo vse pogostejši. Poročilo je opozorilo tudi na stopnjevanje posledic. Poročilo je določilo tudi mejo količine izpustov, ki jih svet še lahko izpusti, če bi želeli doseči globalni cilj omejitve segrevanja na manj kot 2C°. Če ne želimo prekoračiti te meje, bi morali izpusti doseči svoj vrh in začeti padati zelo kmalu, in nazadnje doseči ničelno raven izpustov.
Marca letos je druga delovna skupina izdala poročilo, v katerem je predstavila tveganja, ki jih podnebne spremembe prinašajo za varnost in dobrobit človeštva. Poročilo ugotavlja, da podnebne spremembe lahko bistveno poslabšajo številne že obstoječe okoljske in družbene probleme, posledice pa se že kažejo po vsem svetu, zlasti na Arktiki ter v oceanih. Brez dramatičnega in takojšnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bodo posledice podnebnih sprememb presegle našo sposobnost prilagajanja nanje.
Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki ga je pripravila tretja skupina, je izšlo aprila letos in je pokazalo, da se je katastrofalnim podnebnim spremembam še možno izogniti, a le, če bomo hitro in trajno zmanjšali onesnaževanje ozračja. Segrevanje še lahko omejimo na pod 2°C, vendar se s trenutnim načinom delovanja bolj približujemo 4°C, saj smo od leta 2000 rast emisij še pospešili. Če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb, potrebujemo temeljito spremembo energetskega sistema, s katerim bomo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost stavb, industrije in prometnega sektorja, ter fosilna goriva nadomestili z brez- ali nizkoogljičnimi energetskimi viri. Dlje, kot odlašamo z ukrepanjem, večje bodo posledice in višji bodo stroški. Ukrepanje pa bi prineslo številne vzporedne koristi - države so namreč različno prispevale k škodljivim emisijam, imajo pa tudi različne zmogljivosti za ukrepanje in drugačne stopnje ranljivosti. Zato bi pravični procesi in izidi lahko izboljšali mednarodno sodelovanje.
Predsednik Medvladnega odbora za podnebne spremembe Radžendro Pačauri je zato v parlamentu pozval, naj tako parlament kot ostale ustanove poročilo preučijo in nanj opozorijo tiste, ki odločajo. Vlade imajo zdaj nedvoumen dokaz, da podnebno ukrepanje stane manj kot posledice, ki jih že čutimo povsod po svetu. IPCC ponavlja, da za zmanjšanje tveganj, ki jih podnebne spremembe prinašajo za naše skupnosti, in gradnjo naše odpornosti na posledice, ki jih ni več možno preprečiti, še ni prepozno. A za to moramo opustiti fosilna goriva in naša vlaganja preusmeriti v čiste in inovativne rešitve, ki so že na voljo. Leto 2015, ko naj bi na konferenci v Parizu poskušali doseči nov globalni podnebni sporazum, za vlade predstavlja kritično priložnost, da pokažejo, da se je doba fosilnih goriv iztekla in se začenja novo obdobje obnovljive energije. (pb)