Na Brdu pri Kranju je potekal jubilejni 10. vodilni forum za energetsko-pravna vprašanja v Sloveniji Energetika in pravo '19.
Na forumu je bilo med drugim govora o novostih evropske zakonodaje na področju varstva potrošnikov in postopkov pred organi EU ter o pričakovanih aktivnostih in novostih slovenske energetske zakonodaje v letu 2020. Energetsko pravo namreč kroji nove poslovne priložnosti zelene energetske transformacije, zato je bil glavni namen foruma pravočasna seznanitev z novostmi energetskega prava za prihodnje leto. Vsako leto se foruma udeležijo številni vodilni pravniki s področja energetike, energetski strokovnjaki, odvetniki, strokovnjaki za regulativo in odločevalci, ki jim dogodek predstavlja edinstveno priložnost za platformo idej.
Državni sekretar na MzI mag. Bojan Kumer je zbranim predstavil, kaj so na ministrstvu naredili v letu 2019 ter pričakovane aktivnosti in novosti slovenske energetske zakonodaje v prihodnjem letu. Kot je poudaril, sta energetika in pravo zelo prepletena, temu pa se vedno bolj pridružuje tudi okolje, vsaj kar se tiče podnebja. Na ministrstvu so v preteklem letu renovirali in nadgradili uredbo o samooskrbi in s tem vsem državljanom omogočili, da sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Ob tem je izrazil upanje, da bi v naslednjem letu dočakali razmah skupnostnih sončnih elektrarn, saj Slovenija potrebuje ogromno investicij v OVE, ker ima pred seboj zelo ambiciozen cilj. Narejena je bila novela Energetskega zakona, ki je bila s strani Evropske komisije ocenjena kot ena najboljših energetskih zakonodaj. Novela EZ je v javni obravnavi, cilj ministrstva pa je, da jo takoj po končani javni obravnavi dajo v medresorsko usklajevanje in jo pošljejo v državni zbor.
Ministrstvo čaka sprejem uredbe, ki ureja manjše proizvodne naprave, ki bo uredila zapletene birokratske postopke in pospešila investicije v OVE. Lotili so se tudi že prenosa zakonodajnega paketa Čista energija za vse Evropejce. Njegova posledica bo razpad enovite energetske zakonodaje, saj se množijo uredbe in direktive v evropskem prostoru. Zaradi ambicioznosti nove Evropske komisije se prihodnje leto obeta Zelena pogodba, kar pomeni, da lahko pričakujemo nove direktive in uredbe na področju OVE, URE in stavb. Na ministrstvu računajo, da bi zakon o URE v javno obravnavo dali v prvem kvartalu naslednjega leta in ga sprejeli v prvem polletju. Zakoni, ki jih narekuje Zelena pogodba, se bodo po vsej verjetnosti sproti posodabljali. Vzporedno se bodo lotili kar velikega števila podzakonskih aktov in pravilnikov, s čimer želijo energetsko zakonodajo zasnovati bolj celostno.
Trenutno največ svojih resursov vlagajo v pripravo NEPN, kjer poteka ogromno komunikacij in sodelovanja med različnimi resorji. Gre za enega prvih strateških dokumentov, ki bo trasiral pot okolju in energetiki v prihodnjih letih in določil cilje, ki bodo zavezujoči. NEPN bo sicer sprejet z zamudo, vendar Slovenija verjetno ne bo edina država, ki bo zamujala. Cilj je NEPN sprejeti do maja prihodnje leto. Gre za res pomemben dokument, ker Slovenija na eni strani želi biti ambiciozna in trenutno tudi je. Vendar na področju OVE ne bo mogla biti ambiciozna, če se ne bo kaj konkretno spremenilo, je poudaril mag. Bojan Kumer. Spremeniti se morajo navade vsakega posameznika, pa tudi promet, ki je danes neobvladovan. Zagotovo pa je NEPN treba sprejeti, sicer bodo ogrožena evropska sredstva. V naslednji finančni perspektivi so Sloveniji namreč na voljo tri milijarde evrov, kar pa zagotovo ni nepomembno, je še poudaril mag. Bojan Kumer.
V vsakem primeru prevlada pravo EU
Strokovnjak za energetsko pravo dr. Rajko Pirnat je v nadaljevanju spregovoril o aktualnih problemih regulacije omrežnine, kjer je predstavil dva povezana primera upravnih sporov na področju plina v zvezi s tem, koliko pristojnosti ima Agencija za energijo pri oblikovanju regulacije, pri izvajanju regulacije in, kje so pravne meje njene strokovne diskrecije. Torej, kaj so še strokovna in kaj so že pravna vprašanja regulacije omrežnine.
Dr. Petra Weingerl iz mariborske pravne fakultete je predstavila pogled na energetiko in pravno varstvo v EU. Spregovorila je uveljavljanju prava EU v nacionalnem pravnem redu. Pravo EU je avtonomno, kar pomeni, da je sodišče EU edino pristojno za njegovo razlago in ni pomembno, kako jih razlagajo nacionalna sodišča držav članic, je poudarila. To velja tudi za energetsko pravo. Prav tako morajo države članice narediti vse, da se pravo EU izvaja, kar velja predvsem za uredbe in pogodbe. Najbolj problematične v kontekstu energetske zakonodaje so direktive, ki morajo biti v nacionalno zakonodajo držav članic implementirane v roku. V nasprotnem primeru gre za resno kršitev. Prav tako pa morajo države članice narediti vse, da se direktive izvršujejo. V primeru spora oziroma tožbe, ki mora biti vložena na nacionalnem sodišču države članice, pa imajo sodniki pristojnosti, da zadevo razlagajo v luči prava EU. To torej pomeni, da ob morebitnem sporu vedno prevlada pravo EU.
Ljudi je treba o energetskih skupnostih informirati in jim nuditi zagonska sredstva za investicije
Mag. Manca Konjar iz GEN-I je v zvezi z novostmi in izzivi energetskih skupnosti izpostavila, da so roki implementacije nove direktive v nacionalne zakonodaje zelo blizu. Kljub temu, da to predstavlja velik izziv, pa po drugi strani predstavlja tudi možnosti za spodbujanje energetskih skupnosti, saj so do sedaj države članice naredile zelo malo ali nič v tej smeri. Primarni cilj energetskih skupnosti bo zagotavljati stroškovno dostopno električno energijo za svoje člane, o čemer se bodo ti odločali na demokratičen način. Najprej pa bo treba določiti pogoje in doreči, kaj energetske skupnosti sploh so. Postaviti torej osnovni koncept energetskih skupnosti, ki mora za cilj imeti motivacijo in povezovanje ljudi. Na kakšen način pa bo slednje potekalo, pa ostaja še odprto.
Mag. Tina Štrukelj iz družbe Plinovodi je predstavila priložnosti uporabe stisnjenega zemeljskega plina kot goriva, ki je prijazno okolju in bo prispeval k dekarbonizaciji, hkrati pa predstavlja poslovno priložnost. To je prepoznal tudi lani sprejeti akcijski program za alternativna goriva. Vendar pa je najprej treba spodbuditi razvoj trga in izgradnjo potrebne infrastrukture, poleg tega pa tudi povečanje povpraševanja po vozilih, za kar pa bodo verjetno potrebni ukrepi na ravni države. Po njenem mnenju je treba oblikovanje energetskih skupnosti spodbujati z vzpostavitvijo enotne točke, kjer bodo ljudje na enem mestu dobili vse informacije. Prav tako je treba poskrbeti za odpravo regulatornih ovir za ustanovitev energetskih skupnosti, vzpostavitvijo ugodnih virov financiranja, kjer pa nastopi tudi država.
Regulator mora biti politično in finančno neodvisen organ
V drugem delu srečanja sta Bernd Rajal in Marko Frantar zbranim predstavila regulatorni in pogodbeni okvir za obnovljive vire energije. Govorila sta o, tako imenovanih, korporativnih pogodbah o nakupu električne energije, predvsem o pravnih okvirih, strukturi, razvoju in ne nazadnje o razlikah v primerjavi s klasičnimi pogodbami o nakupu električne energije.
Na primeru Romunije je Luka Jazbec iz GEN-I spregovoril o neodvisnosti regulatorjev v praksi. Kot je opozoril, je bistvo neodvisnosti v politični in finančni neodvisnosti regulatorja. Prav to predstavlja primer Romunije, ko je zakonodajalec poskušal prihodke regulatorja preoblikovati v priliv v državni proračun, kar je prineslo takojšnje posledice. Dolgoročno pa bi povzročilo precejšnje povišanje cen električne energije za končnega odjemalca in možnost stečajev distribucijskih podjetij ter širjenje izkrivljenih učinkov na sosednje trge. Zato so naredili korak nazaj in razvili novo metodologijo izračuna prispevkov, ki je občutno zmanjšala obseg osnove za izračun prispevka.
Srečanje je s predstavitvijo strateških ciljev na področju trgov, dekarbonizacije plinov in pogleda v prihodnost sklenil Augujstijn van Haasteren iz Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Kot je dejal, je prepričan, da obnovljivi viri lahko energetskemu trgu dajo še marsikaj, potrebna je le stimulacijo. Evropska komisija že intenzivno razmišlja o prihodnjih ukrepih za dekarbonizacijo energetike, zato je pripravila osem scenarijev, kako to doseči. Scenariji kažejo, da bo zemeljski plin leta 2050 še vedno prisoten, da se bo spremenila energetska mešanica, investicije v obnovljive vire se bodo močno povečale, kar velja tudi za elektrifikacijo industrije. Kot je še izpostavil, bomo potrebovali veliko fleksibilnosti, zato moramo na energetiko gledati celostno.