Praznovanje dveh visokih obletnic v družbi SEL

Na jubilejnem srečanju, ki so se ga udeležili številni gostje iz elektroenergetskih podjetij in drugih ustanov, je bil slavnostni govornik minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič.

»Pri gradnji hidroelektrarn imamo znanje, dobre izkušnje in smo konkurenčni,« je med drugim poudaril minister. V nadaljevanju je dejal, da gradnja novih energetskih objektov odpira možnosti za razvoj novih dejavnosti in delovnih mest. Obenem je na primeru načrtovane sklenjene verige z izgradnjo manjkajočih hidroelektrarn na srednji Savi izpostavil problematiko umeščanja novih objektov na območjih Natura 2000, saj skupaj trčita dva okoljska cilja, in sicer varovanje narave oz. ohranjanje biotske raznovrstnosti in pa raba obnovljivih virov oz. blaženje podnebnih razmer. Ob tem je dodal: »Dejstvo, da je neko območje zaščiteno, še ne pomeni, da se tam ne morejo umestiti hidroelektrarne, je pa to gotovo zahtevnejše in dražje.«  

Ključ uspeha v zaposlenih in njihovi kreativnosti  

Da je vizija družbe zagotoviti optimalno izrabo hidroenergetskega potenciala reke Save s pritoki in s kakovostnim načrtovanjem, izgradnjo, vzdrževanjem in enotnim vodenjem obratovanja hidroelektrarn, da bodo objekti varni, da bo veriga hidroelektrarn na Savi optimalno delovala in bodo izpolnjene vse okoljske obveze, je ob tej priložnosti izpostavil tudi direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak. Kot je še dodal, je ključ uspeha doslej bil in bo tudi v prihodnje v zaposlenih in njihovi kreativnosti.  

»Z znanjem, profesionalnim pristopom in ustvarjalno energijo zaposlenih želimo nadaljevati z uresničevanjem strategije in zaveze države glede izkoriščanja obnovljivih virov energije, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in učinkovite rabe energije,« je poudaril Polak. Hkrati je hidroenergijo označil za najpomembnejši domači vir obnovljive energije, s katerim na ekonomsko najugodnejši način zagotavljamo potrebno stopnjo energetske neodvisnosti in dolgoročno zanesljivost v oskrbi potrošnikov. 107 zaposlenih v Savskih elektrarnah Ljubljana upravlja s štirimi velikimi hidroelektrarnami (HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo), s petimi malimi hidroelektrarnami, petimi sončnimi elektrarnami in s poslovnimi deleži v hidroelektrarnah na srednji in spodnji Savi ter podjetju HSE Invest.

Tudi pred 100 leti podobne težave kot danes  

Morebitno misel, da je bilo pred 100 leti lažje graditi tovrstne objekte, »saj naj ne bi bilo razbohotene birokracije, okoljevarstvenikov, zapletene zakonodaje in mogoče še česa«, je z orisom porodnih težav pri gradnji HE Završnica ovrgel vodja HE Moste Anton Koselj: »Prav podobne težave so imeli z začetkom gradnje in koncesijami kot danes, pa tudi politične zdrahe takratnega časa niso prispevale čisto nič k začetku gradnje.« Dodal je še, da sto let stari elektrarni zob časa ni veliko škodoval, in da se to dejstvo nikakor ne sklada z današnjimi pogoji ministrstva za okolje in prostor, ki dovoljuje trajanje koncesije takih objektov le 50 ali pa tudi samo 30 let.  

Ko se je leta 1908 porodila ideja o javni elektrifikaciji, je Kranjski deželni zbor dal v ta namen izdelati moderen in obsežen elektrifikacijski načrt. Zavoljo različnih vzrokov pa se je sprva uresničila le elektrarna na Završnici. 

»Obrtniku in poljedelcu dati luč in gonilno silo za stroje - to bodi skrb dežele in občin,« je pred več kot stotimi leti dejal eden od pobudnikov gradnje HE Završnica, prve javne elektrarne na Slovenskem, deželni odbornik dr. Evgen Lampe, ki se je že sicer zavzemal, da bi domače vodne sile ohranili v domačih rokah.  

Dva datuma, ki bi lahko bila dneva slovenskega EES 

Iz številnih časopisnih člankov je razbrati, da je nekaj neznanega in še za današnje čase nekaj tako veličastnega burilo javnost; tako politike, strokovnjake, finančnike kot tudi same potencialne uporabnike - elektrika je postala javna dobrina, dostopna vsem. Ni jih malo, ki bi 25. februar, ko je leta 1915 stekla električna energija iz novozgrajene hidroelektrarne Završnica v 50 kilometrov daljnovodov preko 35 transformatorskih postaj, ter 25. avgust, ko so istega leta zagnali še drugi agregat - predlagali za dneva slovenskega elektroenergetskega sistema.  

Do leta 1945 je HE Završnica z električno energijo oskrbovala prebivalce zgornje Gorenjske pod okriljem Kranjskih deželnih elektrarn, nato so z njo upravljale Državne elektrarne Slovenije, od leta 1965 dalje pa Savske elektrarne Ljubljana. Ob vseh okroglih obletnicah so mediji radi obnovili njeno pestro zgodovino, predvsem pa besede njenih zagovornikov, ki so se hudovali nad njenimi nasprotniki, ki so ji kradli čast, češ da je nestanovitna in zanikrna: »S 40.000 volti napetosti bo prišla v Ljubljano. Kdor se ji ne bo spoštljivo približal, se bo kakor zadet od strele zvrnil po tleh.«  

Leta 1978 HE Završnico nadomestil četrti agregat HE Moste  

Ob počasnem iztekanju njene življenjske dobe in ob vse večjih potrebah po proizvodnji električne energije jo je v letu 1978 nadomestil nov, četrti agregat sosednje HE Moste, s katero sta od leta 1952, pa vse do 14. januarja 2005, ko je v omrežje oddala zadnje kilovate, sestavljali enotni energetski sistem. V celotnem obdobju je HE Završnica proizvedla 380 milijonov kWh, kar predstavlja  prihranek 454.280 ton premoga in zmanjšanje emisij CO2 za 321.781 kiloton.  

Po zaustavitvi HE Završnica so Savske elektrarne Ljubljana objekt in naprave pod strokovnim vodstvom skrbno obnovile in kot svojevrsten spomenik tehniške kulture odprle za javnost. Lani so prejele priznanje Gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine Naša Slovenija.  

Ob tej priložnosti izšla knjiga o elektrarni Završnica  

Kulturni program ob današnji slovesnosti so popestrili kratki odlomki iz dokumentarnega filma TV Medvode o HE Završnica z naslovom Narava in človek - 100 let z roko v roki. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga dr. Draga Paplerja 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica.  

"Pretvorba hidroenergetskega potenciala v električno energijo sicer ne poteka več v njenih prvotnih agregatih, temveč v agregatu 4, prigrajenem v strojnici bližnje hidroelektrarne Moste. Vsi ostali objekti, zajezitev z akumulacijskim bazenom, vodostan in dovodni sistem, pa še tudi po 100 letih služijo svojemu namenu, kar dokazuje, da izraba vodnega potenciala kot najkvalitetnejšega obnovljivega vira energije praktično ne pozna časovnih omejitev," je v uvodniku omenjene knjige med drugim zapisal direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak.  

Prepričan je, da pol stoletna zgodovina dokazuje sposobnost Savskih elektrarn Ljubljana, da z lastnimi znanjem in sposobnostnimi, s profesionalnim pristopom in z energijo človeških virov zmore sodelovati v projektu optimalne izrabe hidroenergetskega potenciala celotne reke Save s pritoki in tako prispevati k zmanjševanju siceršnjih negativnih vplivov zaradi proizvodnje električne energije.  

Miro Jakomin, Brane Janjić