Pred 136 leti zasvetila prva električna luč na Slovenskem

Časnik Marburger Zeitung je 4. aprila 1883 poročal, da je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojih poslovnih in stanovanjskih prostorih ter na Grajskem trgu v Mariboru parnemu stroju dodal Siemensov dinamo in električno napeljavo s 36. Edisonovimi žarnicami na žarilno nitko. Tako je v poslovnih prostorih na Grajskem trgu, prvič v Mariboru, Sloveniji in v tem delu Evrope, zasvetila električna žarnica.  
Elektrotehniški strokovnjaki temu pomembnemu dogodku pripisujejo še prav poseben pomen, saj gre za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma za začetek elektrifikacije Slovenije. 
Sicer pa je začetek elektrifikacije na Štajerskem zaznamovalo še kar nekaj zanimivih zgodovinskih mejnikov: 
• Leta 1900 se je na podlagi podeljene koncesije Mestne občine Maribor začela dobava električne energije enosmerne napetosti obrtnikom in podjetju, kar pomeni začetek javne službe distribucije električne energije enosmerne napetosti v Mariboru. 
• Leta 1914 je bila podpisana pogodba s Štajersko električno družbo. V okviru Mestne občine Maribor so organizirali posebno službo za gradnjo električnega omrežja, kar pomeni začetek izgradnje omrežja za distribucijo električne energije izmenične napetosti v Mariboru. 
• Leta 1917 je Mestna občina Maribor nastavila prvega direktorja Mestnega električnega podjetja Maribor (nem. Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg), kar pomeni začetek delovanja podjetja, predhodnika Elektro Maribor. 
• Leta 1920 je v Mariboru začela distribucija električne energije izmenične napetosti iz hidroelektrarne Fala, kar pomeni začetek javne službe distribucije električne energije izmenične napetosti v Mariboru. 
• Leta 1951 je bilo ustanovljeno podjetje z imenom Elektro Maribor.  

Elektrifikacija je imela že takrat in bo imela tudi v prihodnje velik pomen za prebivalstvo in gospodarstvo. Kot izpostavljajo v Elektru Maribor, bo od jakosti, robustnosti in naprednosti elektrodistribucijskih omrežij odvisna spodobnost načrtovanega prehoda v nizkoogljično družbo, zato tudi sami v zadnjih letih sistematično vlagajo v okrepitev in posodobitev omrežja. 
Tako so v zadnjem desetletnem obdobju od leta 2009 do 2018 izpeljali za 249 milijonov evrov investicij. Zaradi naraščajočih potreb uporabnikov pa jih v naslednjem desetletnem obdobju do leta 2028 načrtujejo še za 304 milijone evrov po osnovni oziroma za 405,6 milijona evrov po razširjeni razvojni investicijski različici.