Na konferenci so osvetlili poglede različnih deležnikov ter predstavili finančne instrumente, ki omogočajo uresničitev energetskega prehoda, saj so prav distribucijskega omrežja tista, ki so v ospredju energetskega prehoda, kar je v uvodu poudaril tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana Urban Likozar. Izpostavil je nekaj mejnikov, ki so jih distribucijska podjetja dosegla v zadnjem letu. In sicer so za investicije namenili rekordno sredstev, dosegali so 95 odstotkov realizacije desetletnega razvojnega načrta, kar znaša okoli 225 milijonov evrov. Prav tako so lani rekordno črpali nepovratna sredstva, za katere je zelo zaslužno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). S takšnim investicijskim ciklusom pa bodo nadaljevali še naprej in s tem še naprej zanesljivo zagotavljali kakovostno oskrbo z električno energijo.
Predsednik skupščine GIZ DEE in predsednik uprave Elektro Primorska Uroš Blažica je dejal, da slovenska distribucija skupaj s prenosnim omrežjem center zelenega prehoda. Distribucijska podjetja so v preteklem letu dosegla in presegla nekaj pomembnih mejnikov, med drugim so presegli načrt investicij, uspešno izvajali investicije v nizkonapetostno omrežje iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), uspešno so reševali soglasja za priključitev sončnih elektrarn v omrežje, ob koncu leta pa je zaživel tudi novi sistem obračunavanja omrežnine. GIZ je tisti, ki veliko prispeva k temu, da se sprejemajo prave, pravočasne in učinkovite odločitve. Pri tem pa v zadnjem letu konstruktivno sodeluje tudi ELES. Izzivov za prihodnost je veliko, dinamika se bo še stopnjevala, zato je treba sistem pripraviti, da se bo odzival na vse spremembe.
Državna sekretarka, pristojna za energijo na MOPE mag. Tina Sršen je poudarila, da je energetika v fazi ogromne transformacije na vseh ravneh v vseh sistemih ter se ob tej priložnosti distribucijskim podjetjem zahvalila za uspešno izpeljavo vseh ukrepov. In sicer za uspešno upravljanje vseh naložb, za izvedbo vsega potrebnega, da je prehod na nov omrežninski sistem tehnično prišel brez večjih težav, predvsem pa, ker so s skupnimi močmi v zadnjih letih zagnali nov investicijski val v distribucijsko omrežje ter skupaj z MOPE orali ledino pri črpanju evropskih sredstev za tovrstne investicije. Tudi letos bo potrebno v črpanje evropskih sredstev, ki so Sloveniji na voljo v okviru NOO, treba vložiti veliko truda. Zaenkrat žal zgleda, da sto milijonov evrov Sloveniji ne bo uspelo počrpati, zato se je treba zdaj osredotočiti na to, da počrpamo tisto, kar smo si zadali. Sklenjenih je za več kot 70 milijonov evrov pogodb z vsemi petimi elektrodistributerji za investicije v nizkonapetostno omrežje, v teku pa je pregled in izbor projektov za nadgradnjo srednjenapetostnega omrežja v vrednosti še dodatnih 16 milijonov evrov. Na MOPE že nekaj časa intenzivno delajo na tem, da najdejo še nove evropske nepovratne vire za distribucijo tudi po izteku nepovratnih sredstev iz NOO. Zato so že predlagali spremembo aktualnega kohezijskega programa in prvič v zgodovini Slovenije v kohezijo vključili tudi ukrep naložb v pametna distribucijska omrežja v začetni vrednosti 13 milijonov evrov, čemur bodo dodali še proračunska sredstva. Skupaj bo torej na voljo 17 milijonov evrov in na MOPE načrtujejo, da bo ta razpis objavljen še pred poletjem. Tako bodo distribucijska podjetja lahko tudi v letu 2026 nadaljevala s financiranjem naložb v distribucijsko omrežje z nepovratnimi sredstvi EU in že letos jim bo MOPE za ta namen rezervirali sredstva. S tem bo distribucijam omogočil, da sledijo razvojnemu načrtu in ustrezno nadgradijo in digitalizirajo omrežje. Iz Sklada za modernizacijo pri EIB so z javnim pozivom dobili za 2,5 milijarde evrov predlogov in paleto zelo raznolikih pobud iz vseh sektorjev, ki so upravičeni do črpanja, torej od elektroenergetike do ogrevanja in prometa. Odločitev MOPE pa je bila, da v ospredje postavi shemo za nadgradnjo elektroenergetskega omrežja. Tako so februarja prijavili shemo za posodobitev in razvoj tako prenosnega kot distribucijskega električnega omrežja v skupni vrednosti kar 236 milijonov evrov, v okviru katerega bodo iz sklada lahko počrpali 96 milijonov evrov. Sredstva bodo za izbrane projekte na voljo že v drugi polovici letošnjega leta. Prvi letošnji obrok je vreden slabih 20 milijonov evrov, drugi pa okrog 25 milijonov evrov. Skupaj je v tem mandatu torej za investicije v omrežja preko proračuna ministrstva že zagotovljeno skupaj 213 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Letos pa se obeta še ena pomembna novost za distributerje in to je posebni zakon, kjer bo prvič uzakonjeno, da se lahko v razvoj elektroenergetskega omrežja usmerjajo tudi sredstva iz podnebnega sklada.
Električna energija omogoča razvoj in gradi prihodnost
Glede zanesljivosti preskrbe z električno energijo v Evropi je predstavnica združenja Eurelectric Savannah Altvater poudarila, da razogljičen, elektrificiran in učinkovit elektroenergetski sistem izboljšuje dostopnost in konkurenčnost za potrošnike. Bolj integriran evropski energetski trg skupaj s čezmejnim prenosom lahko prinese številne koristi. Njihova priporočila zato zajemajo tržne in operacijske okvire, investicijske mehanizme in ocene potreb elektroenergetskih sistemov. Zato so vzpostavili bolj holističen pristop, ki bo zagotovil energetsko varnost, ki vključuje zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost, infrastrukturo, ki je odporna na klimatske razmere in varnost dobavnih verig. Vrednost investicij v omrežje bi se morala v EU27 in na Norveškem v obdobju 2025-2050 povečati za 67 milijard evrov letno, kar je skoraj dvakrat več kot sedaj.
Andrej Koren iz Elektra Primorska je povedal, da zeleni prehod zahteva povečane investicije v krepitev in avtomatizacijo distribucijskega omrežja električne energije. Elektrodistribucijska podjetja imajo omejena lastna sredstva, ki so namenjena investicijam v omrežje, zato izkoriščajo vsako priložnost za pridobitev dodatnih virov iz različnih razpisov. V okviru NOO so sredstva za elektrodistribucijska podjetja na voljo znotraj dveh stebrov, in sicer Zeleni prehod in REPowerEU. V okviru prvega je distribucijskim podjetjem na voljo ukrep krepitev distribucijskega omrežja. Cilj tega ukrepa je posodobiti distribucijsko omrežje v skladu z naraščajočo porabo električne energije iz OVE, pospešiti celovit razvoj in vodenje distribucijskega omrežja za večjo zmogljivost, odpornost proti motnjam, naprednost, povezljivost in prilagodljivost omrežja, kar bo omogočilo izkoriščanje prožnosti virov in bremen ter pospešeno uvajanje e-mobilnosti, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter vključevanje naprav za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz OVE. Skupno je distribucijskim podjetjem v tem stebru na razpolago 80 milijonov evrov. V okviru drugega stebra pa je distribucijskim podjetjem na voljo 20 milijonov evrov. Je pa opozoril na največja tveganja, s katerimi se srečujejo vsa distribucijska podjetja pri izvedbi projektov. To sta močno povečan obseg del in kratek časovni rok za dosego ciljev. Rešitve distribucijska podjetja vidijo v pravočasnem planiranju, izvedbi skupnih naročil za dobavo blaga in povečanje obsega del z iskanjem zunanjih izvajalcev.
Predstavnik HEP Davor Sokač je govoril o primerljivosti slovenskega in hrvaškega distribucijskega omrežja in izzivih, s katerimi se srečuje hrvaški distributer. Ti so praktično enaki slovenskim, pri čemer še še posebej izpostavil veliko rast priključevanja sončnih elektrarn.
Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je poudaril, da jih kot kombiniranega operaterja distribucijskega in prenosnega omrežja tudi letos čaka težko delo. Najprej je izpostavil nekaj dejstev o omrežnini, ki so bile v preteklosti večkrat javno izpostavljene a ne držijo. Najbolj izpostavljena je trditev, da bo nova omrežnina vplivala na slabšo konkurenčnost gospodarstva, kar pa ne drži. Drugače je pri gospodinjstvih, kjer Italija in Avstrija dvigujeta omrežnino, na drugi strani pa Madžarska in Hrvaška držita nizke omrežnine za gospodinjstva. Opozoril je tudi, da zaenkrat ni nobenega trenda, ki bi kazal na povečanje porabe električne energije v prihodnosti. Ta je bila leta 2023 celo nižja kot leta 2019. Tako Eles kot distribucijska podjetja imajo odobrene desetletne razvojne načrte za obdobje 2025 – 2034, v katerih so opredeljeni viri. Eles bo v tem obdobju za investicije namenil 1,2 milijardi evrov. Drugačna je situacija pri distribucijskih podjetjih, ki v tem trenutku nimajo zagotovljenih za 2,2 milijarde evrov za financiranje investicij. Več, kot bo nepovratnih sredstev, manjši bo pritisk na omrežnino. Eles bo v letih od 2023 do 2027 za potrebe distribucije iz svojih denarnih sredstev porabil 236,3 milijona evrov. Elesu je uspelo uveljaviti metodologijo pravičnega razporejanja prihodkov od ČPZ, zato je v letih 2022 do 2024 dodatno realiziral za 175,7 milijona evrov od prihodkov od ČPZ.
Po besedah mag. Aleksandra Mervarja so glavni dejavniki, ki bodo v prihodnje vplivali na višino tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja v Sloveniji padec prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete, realizacija desetletnih investicijskih načrtov prenosnega in distribucijskega omrežja, počasnejša rast porabe električne energije glede na projekcije, socializacija stroškov redispečiranja na nivoju EU, povečani stroški sistemskih storitev, inflacija, rast stroškov gradenj, dobav blaga in izvedba storitev, nadaljnje „oproščanje“ plačila omrežnine za določene skupine končnih porabnikov ter revizija obstoječe metodologije delitve stroškov delovanja in vzdrževanja.
V svojih zaključkih je poudaril, da če letni prihodki ELES od ČPZ v letih 2025 do 2027 ne bodo nižji od 123 milijonov evrov, bo lahko ELES servisiral omrežninski manko distribucijskih podjetij na nivoju pogodb iz leta 2025 in ob pokrivanju odlivov za nakup električne energije za izgube na distribucijskem omrežju. Iz trenutnega pogleda ni osnov, da distribucijska podjetja realizirajo desetletni načrt razvoja distribucijskega omrežja. Če se viri sredstev ne zagotovijo, bo treba bistveno povečati tarife za distribucijsko omrežje. Distribucijska podjetja bodo po njegovi oceni imeli od vključno leta 2025 dalje slabše poslovne izide od pričakovanih s strani SDH, saj bo potrebno dodatno zaposlovanje za izvedbo tega načrta. Opozoril pa je še na nadaljnje „oproščanje“ plačila omrežnine za določene skupine končnih porabnikov.
Do zmanjšanja potreb po investicijah tudi z uporabo sodobnih tehnologij
Drugi sklop predavanj je bil namenjen vpogledu v nove tehnologije, ki jih elektrodistribucijska podjetja uvajajo v svoje poslovanje. Strokovnjaki z različnih področij elektroenergetike so predstavili nekatere rešitve, ki jih preizkušajo in s katerimi bi lahko optimizirali obratovanje. Dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljane je predstavil model dinamičnega upravljanja sončnih elektrarn, s katerim je mogoče na obstoječe omrežje priključiti več sončnih elektrarn. Kot je dejal, se po zadnji različici NEPN predvideva, da bo v sistem priključenih za več kot 3 GW instaliranih sončnih elektrarn, ob izpolnitvi vseh zastavljenih načrtov pa celo za skoraj 4 GW. Te maksimalne moči močno presegajo trenutne maksimalne obremenitve distribucijskega omrežja, poleg vsega pa so tudi koncentrirane le na nekaj ur letno. Če njihovo moč z dinamičnim upravljanjem v tem kratkem obdobju omejimo, lahko precej povečamo obseg na omrežje priključenih sončnih elektrarn, kar, kot so pokazale njihove poskusne meritve pri v pilotni projekt vključenih elektrarnah, pomeni tudi skupno večjo proizvodnjo iz OVE in to brez dodatnih vlaganj v ojačitve omrežja. Denis Duh iz Elektra Maribor pa je v iskanju odgovora na vprašanje, Kako zdravo je omrežje?, izpostavil, da sodobna tehnologija omogoča zbiranje ogromnih količin podatkov o delovanju omrežja, ki jih v njihovem podjetju skušajo izrabiti za objektivno oceno ključnih značilnosti, ki vplivajo na stabilnost, zanesljivost in učinkovitost obratovanja. V ta namen so razvili tudi digitalni model omrežja, ki omogoča oceno ključnih obratovalnih parametrov v celotnem omrežju, ti pa so potem tudi osnova za odločitve o potrebnih naložbah. S podobnim ciljem optimizacije obratovanja so se obdelave obstoječih merilnih podatkov lotili tudi v podjetju Elektro Celje. Kot je povedal Matej Ulaga, podatkovni analitik v omenjenem podjetju, so v ta namen zagnali platformo LAMBDA, katere namen je ustvariti digitalno okolje, ki bo omogočalo obvladovanje in obdelavo velike količine različnih podatkov v realnem času ter v prihodnje v iskanje rešitev omogočalo tudi vključevanje umetne inteligence.
Zaključni del konference je bil namenjen razpravi o vlaganjih v nove tehnologije in o njihovem pomenu za prihodnost elektrodistribucijskega sistema. Ob tem je bilo poudarjeno, da so distribucijska podjetja že v preteklih letih veliko vlagala v digitalizacijo, avtomatizacijo, pametne števce, umetno inteligenco in sodobne nadzorne centre ter ne nazadnje tudi v usposabljanje zaposlenih, vključujejo pa se tudi v različne evropske pilotne projekte. Veliko upov se polaga tudi v aktivnejšo vlogo odjemalcev, ki pa je še na začetku. V zvezi s tem je bilo povedano, da je na ravni posameznikov aktivna vloga v veliki meri povezana z avtomatizacijo procesov prilagajanja porabe.