Do 12. septembra je v javni obravnavi osnutek Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN-URE 2020).
Direktiva EU o energetski učinkovitost namreč določa, da mora vsaka država članica predložiti nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost do 30. aprila 2014 in nato vsaka tri leta. Ministrstvo, pristojno za obnovljive vire in učinkovito rabo energije, je tako skladno s predlogo Evropske komisije pripravilo osnutek AN-URE za obdobje 2014-2020.
Obstoječi stavbni fond v Sloveniji predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala za deset odstotkov.
Skladno z omenjeno direktivo si Slovenija zastavlja indikativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 na način, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot dva odstotka.
Ciljni 20-odstotni prihranek končne energije za leto 2020 znaša 4.564 GWh. Največji prihranek leta 2020 bo po projekcijah dosežen v prometu, in sicer 1.674 GWh (37 odstotkov skupnega prihranka), sledijo gospodinjstva s 1.357 GWh (30 odstotkov), na tretjem mestu je industrija s 1.056 GWh (23 odstotkov), najmanjši prihranek v višini 478 GWh (deset odstotkov) pa bo dosežen v storitvah.
Nov akcijski načrt javnemu sektorju prinaša še nekaj novih ukrepov
Cilj predhodnega AN-URE 2008-2016 je v letu 2016 doseči devetodstotni prihranek končne energije oziroma 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije, energetske storitve in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij in izdelkov. Povprečni letni prihranek končne energije v devetletnem obdobju znaša 473 GWh, vmesni ciljni prihranek končne energije v obdobju 2008 - 2012 pa 2.367 GWh. Predhodne cilje na področju energetske učinkovitosti v obdobju 2008 - 2016 Slovenija uspešno izpolnjuje. Vrednotenje izvedenih ukrepov je pokazalo, da je Slovenija v obdobju 2008 - 2012 presegla začrtan vmesni cilj prihranka referenčne rabe končne energije. V letu 2012 so namreč doseženi prihranki končne energije, ocenjeni po metodologiji Direktive, znašali 2.727 GWh, kar je 15 odstotkov več od ciljnega prihranka za leto 2012.
Ukrepi v novem akcijskem načrtu AN-URE 2020 so načrtovani v sektorjih gospodinjstev, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večina ukrepov predstavlja že obstoječe ukrepe, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do sedaj vmesni cilji doseženi. Nov akcijski načrt pa predvsem v javnem sektorju prinaša še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi tri odstotke površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020 dalje. Referenčni cilj bo zmanjšanje rabe končne energije v stavbah za 15 odstotkov do leta 2030 in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 53 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005, za kar bo potrebna celovita energetska sanacija stavb in nadaljnja zamenjava kurilnega olja z nizkoogljičnimi viri energije. V prvi vrsti pa je to ukrep za hitro gospodarsko rast in izhod iz krize.
Dodatni ukrepi so predvideni še v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse bolj pomemben dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva. Da se bodo obstoječi in novi ukrepi izvajali, pa je treba zagotoviti potrebna sredstva, in sicer sredstva zbrana iz prispevka za učinkovito rabo energije, sredstva kohezijskih skladov in sredstva Podnebnega sklada.
Vse zainteresirane javnosti pripombe na osnutek dokumenta lahko podajo do 12. septembra. (pb)