V Sloveniji se v skladu z veljavnim Energetskim zakonom od leta 2016 izvaja ukrep za spodbujanje samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Obračun električne energije se določa po t. i. sistemu »net-meteringa«, pri katerem se na letni ravni kompenzirata količini električne energije oddane v omrežje in prevzete iz omrežja. Ne glede na to, da evropska zakonodaja spodbuja samooskrbo, omenjeni koncept netiranja ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Zato je v Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in sprejeti Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije obračun po novem sistemu samooskrbe zastavljen brez obveznega net-meteringa oziroma se bo obračun omrežnine in drugih dajatev izvajal od celotne količine iz omrežja prevzete električne energije. V primeru skupnostne samooskrbe pa se glede obračuna prevzete električne energije v omrežje upošteva oddana količina posameznega končnega odjemalca v sorazmernem deležu količine, proizvedene v napravi za samooskrbo posameznega odjemalca, skladno s ključem delitve proizvodnje.
Ob podrobnejši analizi ovir za razvoj skupnostne samooskrbe se je pokazalo, da obstoječi princip obračuna predstavlja oviro za razvoj skupnosti. Trenutno se na trgu pojavljajo ponudbe dobaviteljev, ki članom skupnosti ponujajo netiranje prevzete in oddane električne energije na 15-minutnem nivoju, ob ponujanju zelo nizkih cen za odkup viškov. Tako kratko obračunsko obdobje članom ne omogoča omembe vredne koristi iz naslova članstva v skupnosti, saj proizvedene električne energije ne morejo »porabiti« na način, da bi si z netiranjem znižali obveznost za plačilo dobavljene energije, niti je ne morejo prodati tako, da bi imeli finančno korist iz naslova članstva v skupnosti. Poleg tega dejstvo, da način obračuna električne energije ni predpisan, povzroča negotovost, ki je pri formiranju skupnosti posebej problematična.
Zato so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v javno obravnavo, ki se sicer izteče jutri, posredovali predlog dopolnitve uredbe, ki določa, da se za skupnostno samooskrbo za obračun dobavljene električne energije predpiše minimalno obračunsko obdobje (najmanj 1 mesec) in obveznost netiranja prevzete in oddane električne energije, izmerjene v tem obdobju. Za skupnostno samooskrbo se torej uporabi koncept net-meteringa kot ga je poznal EZ-1, le da na (najmanj) mesečnem nivoju. Če se stranke (tj. odjemalci in dobavitelji) tako dogovorijo, je obračunsko obdobje lahko tudi daljše (npr. več mesecev, koledarsko leto), ne sme pa biti krajše od enega meseca. Zaradi spodbujanja skupnosti, katerih člani bi bili subjekti, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, ob hkratni zamejitvi obsega te obveznosti, se omenjeni način obračuna omejuje zgolj na skupnosti, katerih členi so le fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, nevladne organizacije ali samoupravna lokalna skupnost. Za tak obračun se lahko odločijo tudi skupnosti, katerih člani so tudi ali izključno izvajalci pridobitnih dejavnosti.