Predlagane spremembe trgovanja z emisijami

Evropska komisija je pred kratkim naredila dva pomembna koraka k obravnavanju naraščajočega neravnovesja med ponudbo emisijskih kuponov in povpraševanjem po njih v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami. Kot prvi takojšen ukrep za obravnavanje hitrega kopičenja presežnih emisijskih kuponov je Komisija podala uradni predlog za pregled časovnega profila dražb in odložitev prodaje 900 milijonov emisijskih kuponov na dražbi v tretji fazi sistema EU ETS, ki se začne naslednje leto. Hkrati pa se za enako število poveča število pravic, ki bodo prodane na dražbi pozno v tretji fazi. Kot drugi, bolj dolgoročen korak, pa je Komisija določila vrsto možnih strukturnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo za rešitev vprašanja presežkov. Sistem EU za trgovanje z emisijami trenutno zajema okoli 11.000 industrijskih obratov in pokriva približno 40 odstotkov vseh evropskih emisij. Od letos je v sistem vključen tudi letalski sektor. V tretji fazi sistema bo treba do leta 2020 zmanjšati emisije industrijskih obratov in obratov za pridobivanje energije za 21 odstotkov pod ravnjo iz leta 2005. Glavne spremembe v tretji fazi pa so: uvede se enotna zgornja meja emisij na ravni EU namesto sedanjega sistema 27 nacionalno določenih zgornjih meja;  prodaja na dražbi bo postala glavni način za dodelitev pravic, kar bo nadomestilo brezplačne dodelitve; v letu 2013 bo več kot polovica vseh pravic prodanih na dražbi in ta delež se bo vsako leto postopoma večal; za pravice, ki se bodo še vedno dodelile brezplačno, se uvedejo usklajena pravila za dodeljevanje, ki temeljijo na ambicioznih referenčnih vrednostih na ravni EU.
Connie Hedegaard, evropska komisarka, pristojna za podnebne ukrepe, je ob omenjenih dodatnih ukrepih poudarila, da si komisija želi doseči še bolj trden evropski trg ogljika, ki bo še močnejše gibalo za druge trge ogljika. Kot je dejala, so doslej bili na trgu emisij doseženi določeni uspehi glede zmanjšanja emisij, vendar pa zaradi prevelike ponudbe obstoječi sistem ne spodbuja dovolj energetske učinkovitosti in zelenih tehnologij. To pa slabo vpliva na evropsko inovativnost in konkurenčnost. Zato je komisija predlagala dodatne ukrepe, ki bi udeležencem dali jasen signal o prihodnjem dogajanju na trgu emisij še pred koncem tega leta in zagotovili tudi nekatere dolgoročnejše spremembe v smeri zmanjšanja presežka emisijskih pravic, ki naj bi se po pričakovanjih v tretji fazi sistema oziroma obdobju do leta 2020 še naprej večal. Presežek pravic do emisij je prvotno sicer nastal, ker je gospodarska kriza zmanjšala industrijske emisije toplogrednih plinov za več, kot je bilo pričakovati, kar je povzročilo manjše povpraševanje podjetij po pravicah do emisij. (bj)