Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva ob visoki rasti cen energentov je vlada sprejela Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic, v okviru katerega je predlaganih vrsta ukrepov. Tako bodo najranljivejše skupine prejele enkratno izplačilo solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov, upravičenci, ki so upravičeni do dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok za leto 2021, pa poleg tega še dodatnih 50 evrov. Gre za približno 710 tisoč upravičencev, dodatek pa bo izplačan najpozneje do 15. aprila letos, pri čemer bo vlada potrebna sredstva zagotovila iz Sklada za podnebne spremembe.
Z omenjenim zakonom se začasno, za obdobje od 1. februarja do 30. aprila, določi tudi oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Prav tako se v navedenem obdobju ne bodo obračunavale tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine.
Vlada je s sprejetjem uredbe za polovico znižala še trošarino za električno energijo, pri čemer se bo to znižanje začelo uporabljati že od 1. februarja, za trimesečno obdobje pa je na najnižjo možno mero znižala tudi trošarino za druge energente, in sicer neosvinčenega bencina, plinskega olja in zemeljskega plina za ogrevanje.
Vlada je med drugim sprejela tudi izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, s čimer naj bi odpravila razlikovanja, ki so nastala zaradi ločevanja etažnih lastnikov s skupnimi kurilnicami na gospodinjski in poslovni odjem.
Za energetsko intenzivna podjetja predvideno 70 milijonov evrov pomoči
Poleg navedene pomoči gospodinjstvom, je vlada predvidela tudi finančno pomoč gospodarstvu in predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu poslala v sprejem državnemu zboru po nujnem postopku. Gre zlasti za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi povišanja cen energentov, in sicer za pomoč v skupni višini 70 milijonov evrov. Upravičenci do pomoči bodo pravne ali fizične osebe, ki v Sloveniji od 1. decembra 2021 opravljajo gospodarsko dejavnost, imajo vsaj pet zaposlenih in so imele v strukturi poslovnih odhodkov v letu 2019 vsaj 5 odstotkov stroškov energije in hkrati vsaj 10.000 evrov stroškov za ta namen. Za državno pomoč bodo lahko zaprosile tudi pravne in fizične osebe, ki prej niso bile v težavah, a jim bodo stroški za energijo v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 odstotkov. Prijave na Finančno upravo Republike Slovenije bo treba predložiti do konca marca, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila letos.
Shemo državne pomoči mora sicer potrditi še Evropska komisija. Pomoč bo predvidoma zajela 14.500 gospodarskih subjektov. Najnižja pomoč bo predvidoma znašala 50 evrov, najvišja pa dva milijona evrov, pri čemer pa višina pomoči ne bo smela presegati 60 odstotkov nastale škode zaradi povišanja cen energentov.
Zakon ureja tudi pomoč na področju kmetijstva, pri čemer naj bi se finančno nadomestilo podelilo v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe, in sicer za trajne travinje 49 evrov, trajne nasade 138 evrov in orna zemljišča 108 evrov. Najmanjša skupna upravičena površina zemljišč za trajne travinje je en hektar, za trajne nasade 0,25 hektara, za orna zemljišča pa 0,5 hektara. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Za ta ukrep je predvidenih 25 milijonov evrov, tovrstno pomoč pa naj bi predvidoma prejelo 41.000 kmetijskih gospodarstev.