Kot ugotavljajo na GZS, je bil predlog širitve Nature 2000 pripravljen povsem neprimerno, zato bo resno ogrozil številne nove infrastrukturne projekte. S tem bo škodoval trajnostnemu razvoju Slovenije in hkrati tudi novemu razvojnemu zagonu slovenskega gospodarstva.
Zato nasprotujejo neutemeljeni širitvi Nature 2000, brez strokovnega dialoga ter povzročitvi novih zamud in dodatnim nepotrebnim stroškom pri gradnji novih infrastrukturnih projektov. Opozarjajo na grožnjo, da zaveze Slovenije do leta 2020 glede deleža OVE ne bodo dosežene. Zahtevajo revizijo širitve Nature 2000, ki naj jo opravi znanstvena, neodvisna in nevtralna visoko kompetentna ustanova ter protestirajo proti ignoriranju gospodarstva s strani snovalcev predloga širitve Nature 2000. Zahtevajo takojšnjo uveljavitev korektnega in strokovnega dialoga s strani predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), da bi zagotovili trajnostni razvoj, ki bo omogočal sobivanje varstva narave in razvoja družbe. Vladi predlagajo, da visoko kompetentna, neodvisna, nevtralna strokovna institucija revidira predlog širitve Nature 2000. Ta ustanova naj bo tudi mediator med deležniki pri pripravi novega predloga. Prav tako predlagajo ustanovitev kriznega štaba, ki bo skupaj z deležniki poiskal rešitve, ki ne bodo presegale Direktiv EU in ki bodo odpravile grožnje, da bomo plačali kazni, ker ne bomo uresničili ciljev iz podnebno-energetskega paketa. V Uredbi o širitvi Nature 2000 naj se navede države s primerljivimi varstvenimi cilji in oceno posrednih vplivov izvajanja Uredbe na infrastrukturo.
Kot so med drugim zapisali, proizvodnja električne energije, pridobljene iz HE, ki za razliko od drugih OVE ne potrebuje podpor, stagnira. Država se je za večanje deleža OVE zavezala v okviru podnebno-energetskega paketa tako kot za širitev območij Nature 2000. Uresničitev zaveze za nas predstavlja največji problem. Letos bomo morali za podpore OVE nameniti več kot 150 milijonov evrov, kar je več kot je vrednost ene HE na srednji oziroma spodnji Savi (zaradi nespametnega in pregrešno dragega investiranja v fotovoltaiko). Širitev Nature 2000, kot je predlagana, bi po mnenju GZS pomenila nesorazmerno visoka administrativna, postopkovna in stroškovna bremena pri umeščanju objektov v prostor. Že tako nerazumne roke prostorskega umeščanja bi še bistveno podaljšala. Razvoj OVE bo zato vprašljiv. Povzročila bi namreč še večje omejevanje izgradnje objektov, bistvenih za doseganje ciljev slovenskih zavez iz podnebno-energetskega paketa do leta 2020, kar je nesprejemljivo.
GZS opozarja, da na področju OVE uresničujemo povsem napačno in neracionalno energetsko politiko. Takšna nedopustna politika traja že skoraj celo desetletje. Glede srednje Save se od leta 2004 do danes ni kaj dosti premaknilo. Stvari še do danes niso usklajene. Ni podpisane koncesijske pogodbe. Umeščanje v prostor se pravzaprav niti še ni resno začelo. Še huje je na področju vetrnih elektrarn. V NEP je ocenjeno, da se bo delež proizvodnje iz vetrne energije v segmentu strukture električne energije zmogljivih virov do leta 2030 povečal na 8,5 odstotka. V osnutku novega NEP je vključenih 14 potencialnih območij za vetrne elektrarne nad 10 megavatov, ki skupaj do konca leta 2020 predvidevajo inštalirano moč v višini 119 megavatov. Podobno je zapisano tudi akcijski načrt za obnovljive vire, kjer je za obdobje od leta 2010 do 2020 predvideva inštalirana zmogljivost vetrnih elektrarn v višini 106 megavatov z letno proizvodnjo 191 gigavatnih ur. Trenutno stanje v primerjavi z Evropo pa je, da je Slovenija z 2,2 inštaliranima megavatoma ta hip na repu te lestvice.
Gradnja novih HE je izjemnega pomena tudi za oživitev gospodarstva. Gre za investicije v vrednosti približno dveh milijardah evrov. Že zdaj graditi ne morejo niti tisti, ki imajo dovolj finančnih sredstev, razpoložljive kapacitete, kadre in pripravljene projekte. Problem so težave pri umeščanju infrastrukture v prostor, ki na področju hidroenergetike trajajo do 12 let. Ob tem poudarjajo, da bi pri gradnji celotne verige HE na Savi cena energije padla za osem do deset odstotkov. V času gradnje bi zaposlitev dobilo 14 tisoč ljudi iz različnih dejavnosti. Ni vseeno, ali jih od enajstih zgradimo pet, štiri ali vse, ker tvorijo tehnološko in ekonomsko celoto. Širitev Nature pa ogroža prav gradnjo HE na srednji Savi. Po zdajšnjem predlogu so zunaj Nature 2000 le štiri od desetih HE na srednji Savi.
Širitev Nature 2000 bi po zdajšnjem predlogu bistveno okrnila izvedbo zlasti HE. S preprečitvijo izgradnje HE, ki jih zadene predvidena širitev Nature 2000, bodo prihodki v času koncesijske dobe do leta 2054 manjši za 2,1 milijarde evrov, prihodki države pa za 730 milijonov evrov. Če ne bi zgradili celotne verige HE, bi slovenska industrija zgubila 531 milijonov evrov. In ne nazadnje se bodo za deset odstotkov investicijske vrednosti projektov po ocenah povišali stroški v primeru izravnalnih ukrepov na podlagi Nature 2000.
Pri tako pomembnih odločitvah, kot je Natura 2000, je nujna strokovna okoljska presoja, toda na podlagi informacij s strani vseh treh vidikov trajnostnega razvoja: ekonomije, okolja in sociale, poudarjajo v GZS. Zato vlado pozivajo, da poskrbi, da bodo rešitve res strokovne in s ciljem trajnostnega razvoja, to je v skladu s cilji Slovenije glede OVE do leta 2020 in izogibanju grozečih kazni ter tudi s ciljem celostne verigi HE na Savi. (pb)
Več na: www.gzs.si