Pregledali smo, čemu na področju energetike daje poudarek sinoči podpisana koalicijska pogodba med Pozitivno Slovenijo, Socialnimi demokrati, Državljansko listo in Desusom.
Na področju, ki ga pokriva ministrstvo za infrastrukturo in prostor, si bodo koalicijski partnerji prizadevali za učinkovito vlaganje v javno infrastrukturo in izgradnjo tistih infrastrukturnih projektov, ki bodo oživili gospodarsko rast in vplivali na izboljšanje kakovosti življenja in blaginje.
Slovenski državni holding (SDH) ostaja, zakon pa bo dopolnjen in popravljen tako, da se državno premoženje ne prenaša na holding, ohrani pa se centralizacija upravljanja državnega premoženja. Tako bo ustanovljen državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, zagotovljeno bo imenovanje kompetentnih in neodvisnih nadzornikov, pri čemer bodo upoštevani mehanizmi za imenovanje upravljavcev premoženja v skladu z že razvitimi standardi. Podlaga za odločanje o tem, kaj prodati, bo strategija upravljanja naložb. Znotraj holdinga bodo vzpostavljeni kadrovski in drugi pogoji za razpolaganje s premoženjem. Sprožili bodo začetek postopkov razpolaganja in poskus zaključene prodaje vsaj ene večje gospodarske družbe. Prihodki od prodaje in razpolaganja pa bodo namenjeni za pomoč in spodbude gospodarstvu.
Zavezali so se, da bodo poenostavili administrativne postopke in zakonodajo na energetskem, okoljskem in prostorskem področju pri umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor (pri cestnem, železniškem, pomorskem in energetskem infrastrukturnem razvoju), kar zahteva spremembo zakona o javnem naročanju in energetskega zakona s podzakonskimi predpisi. Glavna cilja sta odpraviti ovire in blokade pri investicijskih in razvojnih projektih ter pri črpanju sredstev EU ter uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo EU. Prav tako bodo v šestih mesecih pripravili izboljšave prostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšala postopke umeščanja v prostor. Načrtujejo državne spodbude za zeleno razvojno politiko kar bo pripomoglo k ustvarjanju novih delovnih mest in k zagonu slovenskega gospodarstva.
V štirih mesecih podpisane koncesijske pogodbe za HE na srednji Savi
Pri velikih infrastrukturnih proizvodnih projektih si bodo prizadevali izvesti že zastavljene prednostne projekte, ki bodo financirani še iz finančne perspektive 2007–2013. Kot so zapisali v pogodbi, je za pospešeno črpanje kohezijskih sredstev v okviru razvojnih prioritet OP treba določiti seznam investicij glede na strateški status naložb, investicijski potencial z oceno gospodarske koristi ter virov financiranja.
Prednost bodo imeli projekti, v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev (tehnologija, izvedba). To so: dokončanje izgradnje verige HE na spodnji Savi in začetek gradnje HE na srednji Savi, dokončanje projekta izgradnje TEŠ 6, takojšnje nadaljevanje prestrukturiranja energetike v Zasavju, vključno z začetkom raziskav na območju Brnice in odločitvijo o nadaljevanju aktivnosti za obnovo kotla v TET, izgradnja plinskih elektrarn kot domačih terciarnih rezerv, energetska sanacija stavb, vetrne elektrarne in geotermalna energija. Vsi manjši že načrtovani investicijski in razvojni projekti pa morajo preiti v izvedbeni ciklus. Viri sredstev za te investicije bodo javno-zasebna partnerstva ter sredstva EU in EBRD.
Koalicijski partnerji so si zadali, da bodo v štirih mesecih pripravili in podpisali koncesijske pogodbe ter izdelali idejne zasnove za HE na srednji Savi. Izvedli bodo primerjavo sprejetih ciljev na področju obnovljivih virov energije (OVE) iz sprejetega Akcijskega načrta za OVE 2010–2020 z oceno stanja na dan 31. december 2012. Na podlagi teh ugotovitev bodo sprejeli strateško usmeritev, katere proizvodne vire za električno energijo iz OVE bodo spodbujali tudi v prihodnje. Prav tako bodo na osnovi teh ugotovitev preučili podporno shemo in določili drugačne vire financiranja obratovalnih podpor. Cilje OVE bodo z vidika dinamike izvajanja prilagajali stanju v državah EU in glede na svoje narodnogospodarske zmožnosti. Terciarne rezerve bodo zagotavljali v okviru domačih elektrarn, razbremenitev končnih porabnikov električne energije pa bodo dosegli z znižanjem omrežninske dajatve za sistemske storitve.
V treh mesecih bodo spremenili sistem prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE, da bodo tako razbremenili slovensko industrijo z desetodstotnim znižanjem cen električne energije. Poleg tega si bodo prizadevali tudi za znižanje cen zemeljskega plina kot pomembnega primarnega energenta za potrebe industrije.
Polona Bahun