Osrednja pozornost pogovorov je bila namenjena prihodnosti obeh družb.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca se je skupaj s sodelavci danes mudil na obisku v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, kjer se je s predstavniki vodstva obeh podjetij pogovarjal o razvojnih priložnostih obeh družb. Po obisku je povedal, da ga veseli, da je v premogovniški regiji dovolj posluha za prepoznavanje potencialov dolgoletne krepitve rudarskega znanja, kadrov in tehnologije.
»Čeprav se rudniki zapirajo, je v svetu dovolj novih priložnosti za nadaljnji razvoj in prenos tega slovenskega premogovniškega bogastva. Izvoz znanja je pravzaprav največji potencial v prihodnosti in verjamem, da bo z vizijo in s cilji, ki so mi jih predstavili na srečanju v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, takšno razmišljanje lahko tudi udejanjeno. Seveda pa se bo morala pri tem aktivneje vključiti tudi država z resornimi inštitucijami. Proces uvedbe pokrajin, ki ga koordinira Državni svet, se približuje sklepni fazi, in prav uvedba nove SAŠA pokrajine lahko pomeni nov korak v pravo smer uresničitve te enkratne poslovne priložnosti,« je dejal Alojz Kovšca.
Poslovni direktor Holdinga Slovenske elektrarne mag. Marko Štrigl je ob tej priložnosti poudaril, da v skupini HSE danes proizvedejo več kot 65 odstotkov vse električne energije v Sloveniji in dodal, da je strategija HSE, da tudi v prihodnje ostanejo ključni steber oskrbe z električno energijo v državi. »Verjamemo, da bo v javni razpravi o zapiranju premogovnika na podlagi naših argumentov sprejeta odločitev, ki bo za Slovenijo optimalna tako z vidika zelenega prehoda, kakor tudi z vidika zanesljive oskrbe z električno energijo,« je sklenil mag. Štrigel.
Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je izpostavil, da se moramo, ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, zavedati, da Premogovnik Velenje potrebuje minimalno 15 let, da lahko uspešno sanira in zapre premogovnik. Kot je dejal, je Premogovnik Velenje skozi vso svojo zgodovino zgledno skrbel za okolje, v katerem deluje, in sproti saniral degradirano področje in to iz lastne cene premoga, brez državne pomoči. Premogovnik Velenje je v vseh skoraj 146 letih delovanja tesno povezan z lokalno skupnostjo, je dejal dr. Rošer, prav to sodelovanje pa je, še posebej v tem prehodnem obdobju v brezogljično družbo, ključnega pomena za nadaljnji razvoj tako gospodarstva kot širše regije. Zato bomo skupaj z lastnikom aktivno iskali primerne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani in bodo vključevale socialni dialog ter pravičen prehod v brezogljično družbo.
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler je ob obisku predstavnikov iz Državnega sveta poudaril, da tako v Termoelektrarni Šoštanj kot v Premogovniku Velenje intenzivno delajo na razvoju in iskanju novih tehnologij, ki bodo omogočale ohranitev energetske lokacije in strokovnega znanja. OB tem je izrazil prepričanje, da je cilj strategije o postopni opustitvi premoga Šaleški regiji, elektrarni, premogovniku in njunim zaposlenim v prihodnjih letih v največji meri omogočiti nadaljnji razvoj ter podporni okvir, ki bo zagotovil pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod.