»Cilji, ki jih želimo in tudi moramo doseči na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in zagotavljanja prednosti učinkovite rabe energije, so ambiciozni cilji, ki bodo prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju negativnih učinkov na okolje, zagotavljanju konkurenčnosti, varovanju okolja, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti«, je v uvodnem nagovoru ob začetku javne obravnave osnutka Akcijskega načrta za obnovljive vire do leta 2020 poudaril državni sekretar mag. Klemen Potisek.
Kot je znano, mora Slovenija do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije, zagotoviti vsaj 10 odstotkov obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020, ustaviti rast porabe končne energije ter uveljaviti učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije kot prioritete gospodarskega razvoja. Z omenjenim osnutkom akcijskega načrta o obnovljivih virih so sektorski cilji še nekoliko bolj ambiciozni, saj naj bi že leta 2020 delež obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje dosegel 30,8-odstotni delež, na področju pridobivanja električne energije 39,3-odstotni delež in na področju prometa 10,5-odstotni delež.
Po besedah mag. Potiska smo za zdaj na dobri poti, da bomo zastavljene načrte tudi uresničili, bo pa potrebno v to vložiti še veliko napora in na nekaterih področjih poiskati tudi kompromisne rešitve. Drugače pa v tej smeri, kot je poudaril, že zdaj spodbujamo energetsko sanacijo obstoječih stavb predvsem v javnem sektorju ter gradnjo skoraj nič energijski stavb, nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi obnovljivimi viri ter sisteme daljinskega ogrevanja in soproizvodnjo toplote in električne energije ter nadomeščanje električne energije za pripravo sanitarne tople vode s sončno energijo in drugimi obnovljivimi viri energije, pa tudi samo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg tega je bila sprejeta tudi vrsta ukrepov za povečanje deleža železniškega in javnega prometa, uvajanje biogoriv in drugih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter uvajanje električnih vozil. Veliko pozornosti pa je namenjeno tudi razvoju distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije vključno z razvojem pametnih omrežij ter razvoju industrijske proizvodnje tehnologij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Državni sekretar je na koncu še poudaril, da je uresničevanje teh ciljev zaveza slovenske politike. Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, zagotavljanje prednosti učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije so ključni cilji nacionalne energetske politike in so zapisani tako v Energetskem zakonu in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije, pa tudi v vseh drugih energetskih dokumentih.
Javna obravnava dokumentov, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, in poleg krovnega dokumenta med drugim vsebujejo še analizo omejitve umeščanja malih HE z vidika varstva narave ter celovit pregled potencialno ustreznih lokacij za izkoriščanje vetrne energije ter kartografske prikaze, naj bi sicer potekala do 21. julija.