Informacije so zlato
Podjetja elektroenergetske branže v zadnjih letih zaposlujejo vedno več šolanih piarovcev.
Končno sta tudi eletrogospodarstvo in energetika ugotovila, da strateški odnosi z javnostmi kot sestavni deli procesov prinašajo boljše rezultate, ugotavlja Katja Krasko Štebljaj, ki je na Elesu nova piarovka. Dober piarovec mora postati sestavni del vodstva družbe, poznati mora vsak gib, ki ga družba naredi, mogoče celo še prej, da zna preigrati vse možne scenarije in njihove komunikacijske podpore, meni Kraskova.
Po rodu Novomeščanka je šolanje nadaljevala na FDV v Ljubljani, smer novinarstvo, kjer se je tudi ustalila kot urednica večih revij. Po fakulteti je opravila specializacijo iz odnosov z javnostmi na Londonski šoli za odnose z javnostmi, kjer danes že predava novim generacijam študentov.
Kako to, da ste se odločili za dodatno šolanje?
Sem generacija, ki je na fakulteti žal dobila bolj splošno in vse preveč teoretično znanje. Šele ko sem prišla v prakso – še v času študija sem delala na Valu 202 in na oglaševalskih agencijah – sem pridobila izkušnje. S fakulteto dobiš neko širino, osnovni "kulturni kapital”, pozneje si moraš s trdim delom v praksi, prilagajanjem spremembam v stroki in z branjem strokovne literature pomagati sam. Odnosi z javnostmi so namreč hitro spreminjajoča se veda. Seveda pa moraš biti kot PR-ovec zvedav človek, ki ga zanima veliko področij. In prav ta zvedavost je moj velik motivator.
Kje ste dobili izkušnje v praksi?
Govorno sem se izpopolnjevala na Valu 202, svoj čas sem bila urednica poslovnih revij pri časniku Finance, več let sem urejala navtično revijo Val, pa medicinsko-farmacevtsko revijo Naša lekarna ter veliko internih glasil za mnoga podjetja. Skozi uredniško in novinarsko delo sem se seznanila s tem, kako nastajajo novice, kako deluje uredništvo, kakšne novice sploh mediji potrebujejo, saj dober piarovec ne more ponuditi vsem medijem iste vsebine ali istega žanra. Veliko izkušenj sem dobila na oglaševalskih agencijah, kjer sem delala kot PR svetovalka, predvsem za področje energetike, ekologije in IT-ja, ter v podjetju Medis. V PR agencijah sem spoznala, kako različne korporacije razmišljajo o odnosih z javnostmi. Kot vodja sem v enem dnevu delala z večimi naročniki. Vsakega smo morali posebej »servisirati«, zanj razvijati komunikacijske strategije. Zato razumem potrebe, ki jih imajo korporativne družbe na področju odnosov z javnostmi. Ko postaneš korporativni piarovec, lahko združiš vsa ta znanja, kar se mi zdi najboljša kombinacija.
Ste na kakšen svoj dosežek še posebej ponosni?
Ne bi izpostavila enega samega. Posameznih dosežkov je veliko, a menim, da profesionalni odnosi tako s svojimi naročniki kot s sodelavci, ki sem jih gradila in negovala, štejejo največ in sem nanje izjemno ponosna. V današnji družbi lahko kupimo marsikaj, ne moremo pa kupiti tega, da si dober sodelavec, dober šef, prijatelj ali starš. Ponosna sem tudi na to, da sem našla ustrezno ravnotežje med družino, svojimi športnimi hobiji in delom v stroki. Vse skupaj me bogati, eno brez drugega pa ne bi funkcioniralo.
Kako si razlagate dejstvo, da elektroenergetska podjetja zaposlujejo vedno več šolanih piarovcev?
Veda odnosov z javnostmi je zelo široka, včasih bi vse odnose kar težko spravili pod gromozanski dežnik. Strokovno podkovani piarovec pozna svoje javnosti, za vsako uporablja različna orodja in komunikacijska sporočila. Velik poudarek je seveda na internem komuniciranju. Šolani piarovci se zavedajo strateško načrtovanih odnosov z javnostmi, kako pomembno je prepoznavanje tveganj in nevarnosti, kako je treba upravljati z njimi, prepoznajo, kaj je tista informacija, ki je dobra za ugled in prepoznavnost družbe, znajo dobro načtovati osebni piar vodstva/uprave družbe, vedo kakšne so razumljive in natančne informacije, prirejene za različne javnosti. Piarovci znamo vodstvu razložiti, zakaj mora biti korporativna družbena odgovornost sestavni del poslovanja družbe in zato razvijamo unikatne družbeno odgovorne aktivnosti in strateško načrtujemo donacije, sponzorstva.
Ima delo piarovca v elektrogospodarstvu kakšne posebnosti?
V tej branži je še posebno pomembno delo z lokalnimi skupnostmi in odnosi s strokovno javnostjo. Posebnost je tudi to, da je naše delo povezano z okoljem, da posegamo v prostor, včasih na dober, včasih na slabši način, da razumemo posebnosti trajnostnega razvoja. Družbena odgovornost mora postati naša zaveza, del poslovanja, ne pa samo piarovsko ali marketinško orodje, ki zvišuje publiciteto. V piarovskem smislu v elektrogospodarstvu pogrešam povezovanje. Konec koncev delamo vsi za skupno dobro - za zanesljiv in varen prenos električne energije do uporabnikov ter za prepoznavanje pomena električne energije, ki jo vse prevečkrat jemljemo kot nekaj samoumevnega. Vsi v elektrogospodarstvu omogočamo, da lahko vidimo svojo senco pod lučjo, da lahko škilimo s temne ulice v osvetljena stanovanja in da »ozvočimo« bend, ki na poroki zaigra poročno koračnico.
Kje vidite možnosti povezovanja?
Veliko bomo morali delati na prepoznavnosti obeh sistemskih operaterjev, ki nimata »končnih« uporabnikov. Prav tu vidim smisel združevanja v smislu informiranja splošne javnosti, saj bomo tudi s tem dosegli večjo prepoznavnost. Tu vidim še veliko sinergijskega prostora. Družba, v kateri živimo, je instant in navajena udobja, želimo vse takoj in zdaj in se ne zavedamo, kakšen proces stoji za tem, ko prižgemo radio ali luč. V Slovenskem društvu za odnose z javnostmi imamo vrsto sekcij, na primer za interno komuniciranje, javni sektor, pogrešam pa povezovanje med energetskimi PR-ovci. Morda bo to ena mojih bodočih nalog, saj si res želim boljši pretok znanja. Na PR konfrencah energetika skorajda ni uvrščena. Eno dobrih tovrstnih stičišč znanja že imamo, kot člani časopisnega sveta Našega stika.
Strokovnjaki poudarjajo vedno pomembnejšo vlogo komuniciranja v podjetjih. Kje so v elektrogospodarstvu še sive lise? Kje je vloga piarovca?
Elektrogospodarstvo še vedno malenkost šepa v tako imenovani digitalizaciji, v digitalnem piaru. Skoraj nikjer ne boste videli, da ima kdo od vodstev v elektrogospodarstvu svoj Linkedin profil za osebni PR, elektro gospodarska podjetja nimajo odptih profilov na Facebooku, nimajo internetnih forumov, redkokdo od njih celo »tvita«, da na tak način dostopajo dvosmerno do različnih javnosti. Podjetja v elektrogospodarstvu se v praksi še vedno bojimo odpirati dvosmerne kanale. Torej, ne le da sporočamo informacije, da nismo samo enosmerno vpeti v lokalno okolje, pač pa da dovoljujemo, da informacije in mnenja dobivamo tudi nazaj. Samo tako lahko postajamo boljši. Primeri v tujini kažejo, da so sodne spore zaradi umeščanja objektov v prostor reševali medijacijsko, ena oblika »kazni« pa je bilo tudi odpiranje forumov za lokalne skupnosti. Tu smo še vedno kanček preveč zaprti. Odnosi z javnostmi niso enosmerna cesta, ampak premrežena avtocesta, ki poteka v več smeri. Menim, da tudi s takim odpiranjem kažemo, da smo odprti, dostopni za vse javnosti. Tu bo treba še veliko narediti.
V zadnjih letih je v javnosti odmevalo več konfliktov pri umeščanju v prostor. Kje je tu vloga piarovca?
Piarovec z vodjo projekta gradnje ali obnove daljnovoda pri mojem delu zaznava, kje se bodo določena vrenja začenjala. S pomočjo medijskih analiz in uporabe drugih metod, tudi s sodelavci s terena, ugotavljamo, kdo so deležniki, ki so za in kdo proti našemu projektu, da lahko za vsakega razvijemo svojo strategijo odnosov, orodij in sporočil. Pri mojem delu je ključno dobro skupno delo in nenehno obojestransko komuniciranje z vodjo/nadzornikom projekta na določenem daljnovodu. Z lokalnimi skupnostmi je treba komunicirati vsakodnevno, poznati stališča deležnikov in jih pravočasno obveščati o nadaljnjih korakih. Ko do vrenja pride, je marsikdaj že prepozno.
Čeprav imate manj kot tri mesec izkušenj v Elesu me zanima, na kakšne težave ste do zdaj naleteli pri opravljanju vašega dela?
Ljudje so tu res iz različnih vetrov. Ugotavljam, da komuniciranje še ni dovolj vpeto v procese, prav tako bomo delali veliko na pomenu komuniciranja za vse zaposlene. Ne zavedajo se, da so informacije zlato in da jih je vsakodnevno veliko. PR-ovci smo tukaj, da jih z njihovo pomočjo naredimo še bolj zanimive, razumljive, obdelamo jih tudi žanrsko glede na potrebe različnih medijev. Poenotenje informacij med sektorji je prav tako izjemno pomembno, saj moramo do eksterne javnosti nastopati enotno in ne zanemarjati dejstva, da je naša interna javnost naš najpomembnejši ambasador.
Katerih projektov se boste lotili v letu 2012?
Leta 2012 bo Služba za odnose z javnostmi, kjer sva dve sodelavki, poskrbela, da bomo dobro komunicirali našo spreminjajočo se korporativno podobo. Družba ELES postaja sodobna v vseh pogledih, za kar je izjemno zaslužno vizionarsko vodstvo, čemur mora slediti tudi komuniciranje. Skladno s tem bomo prenovili intranet in spletno stran, sodoben pridih vdahnili našim publikacijam, mogoče dodali še celo katero izmed orodij internega komuniciranja (interno revijo ali vsaj elektronski novičnik). Vpeljali bomo nam lasten program družbene odgovornosti, ki bo vpet tudi v interno javnost, še bolj bomo poglobili odnose z mediji in lokalnimi skupnostmi. Med projekti oziroma dogodki bi izpostavila dan odprtih vrat, kar se mi zdi zelo pomembno za prepoznavnost in ugled družbe. Zato želimo odpreti naša vrata za eksterno javnost, želimo pokazati, kja vse znamo in v čem smo dobri ter pripraviti celo vrsto zanimivih dejavnosti, ki bodo vezane na pomen prenosa električne energije. Zelo pomembno se mi zdi, da bomo komunicirali tudi z javnostjo, ki je do zdaj nismo niti zaznali – to so otroci in mladostniki. Naj še omenim, da bomo eno prvih slovenskih podjetij, ki bomo uvedli tako imenovano integrirano poročanje, ki bo v svoje poslovanje vtkalo tudi družbeno odgovornost.
Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
Všeč mi je, ker je vodstvo družbe dovzetno za strateške odnose z javnostmi, zaveda se pomena načrtnega komuniciranja, zato smo dober tim. Dinamika dela ustreza mojemu karakterju. Energetika sama je prav tako dinamična, kot so dinamični odnosi z javnostmi. V ELES-u je veliko zaposlenih, ki imajo raje plovbo po odprtem morju, kjer se moraš nenehno prilagajati spremembam, trdo delati za napredek in skupen cilj, kot pa privez v pristanu, kjer je sicer mirno in varno, a prav nič dinamično in napredujoče. Še boljši ugled in prepoznavnost ELES-a v očeh različnih javnosti ni nedosegljiv, in prav k temu bomo stremeli skupaj z vsemi zaposlenimi v letu 2012.
Vladimir Habjan