Nadzorni center GEN energije izvaja v realnem času poenoten proces vodenja obratovanja družb, združenih pod okriljem skupine GEN. V njo sodijo NEK (50 odstotkov), hidroelektrarne na Savi družbe Savskih elektrarn Ljubljana (HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo) ter Termoelektrarna Brestanica (TEB). Ključna poklica za te naloge sta dispečer in planer-analitik.
»Sektor proizvodnje, kamor sodi nadzorni center GEN, s svojim delom omogoča maksimalno izkoriščenost razpoložljivih proizvodnih virov, kot tudi možnosti in priložnosti, ki jih prinaša dostop do domačega in mednarodnih trgov z električno energijo«, pove Bojan Urek, vodja sektorja proizvodnje GEN energije. »V GEN energiji samostojno v okviru bilančne podskupine opravljamo vlogo trgovanja z električno energijo in močjo v druge bilančne skupine in iz njih«. Urek, univ. dipl. inženir elektrotehnike, je na tem delovnem mestu od 1. novembra 2010 dalje, do takrat pa je bil tri leta planer-analitik. Na to mesto je prišel s 15 leti delovne prakse v NEK, kjer je po končanem internem usposabljanju najprej opravljal dela operaterja v kontrolni sobi, nato pa izven izmene nadaljeval kot sistemski inženir za električne sisteme. Izkušnje z napovedovanjem voznih redov v NEK zaradi odpiranje trga z električno energijo ga je leta 2007 pripeljalo v GEN energijo, kjer so 1. januarja 2008 ustanovili nadzorni center GEN, takrat še na lokaciji v TEB. Od lani nadzorni center deluje v Informacijskem središču GEN v Vrbini v neposredni bližini NEK. V nadzornem centru je pet dispečerjev, trije analitiki-planerji in vodja.
Kaj pomeni dobro delo nadzornega centra?
»Dobro delo pomeni dobro planiranje proizvodnje, dobro prodajo, obratovanje v skladu s voznim redom, tudi hitro in učinkovito reševanje odstopanj. Kar veliko stvari se mora poklopiti, da si lahko rečeš, da si bil dober. «
Nam lahko pojasnite, kakšne naloge opravlja planer-analitik?
»Ima več nalog. Pripravlja dolgoročne in kratkoročne plane proizvodnje vseh objektov znotraj skupine GEN, ki so pomembni zato, ker se na osnovi njih sklepajo pogodbe o prodaji električne energije. Ključna pa je izdelava dnevnih voznih redov, to pomeni plan obratovanja za en dan vnaprej. Gre za vozne rede obratovanja razlike od prodanih količin po letnih pogodbah do trenutne zmožnosti proizvodnih objektov. To zahteva veliko spretnosti, od spremljanja cen na trgu z električno energijo, ne škodi malo jasnovidnosti prihajajočih pretokov Save, na koncu pa še optimizacije proizvodnih objektov. Za vse to imamo programska orodja, ki nam pri tem pomagajo, nekaj tega smo razvili tudi sami. Kljub vsem pripomočkom prihaja včasih do odstopanj od plana proizvodnje. V takih primerih mora planer-analitik izdelati novi vozni red. Tu je zopet potrebna prepoznavnost odstopanj od voznega reda za nekaj ur vnaprej. Zato mora planer-analitik izredno dobro poznati obnašanje hidrologije. Pomaga si sicer z orodji, ki to napovedujejo, a so precej nenatančna. Izkušnje so po navadi natančnejše.«
Kakšna izobrazba je potrebna za opravljanje dela planerja-analitika?
»Univerzitetna izobrazba elektro ali strojne smeri. Poleg formalne izobrazbe so pomembne tudi obratovalne izkušnje. Z zaposlitvijo obstoječe ekipe smo imeli srečo, saj imamo zaposlene planerje-analitike, ki imajo predznanja iz vseh treh področij tehnologij pridobivanja električne energije v skupini GEN: hidro, termo in jedrske.«
Ste si v času študija predstavljali, kaj boste nekoč počeli v praksi?
»Ne, nikoli. Takrat sem mislil, da bom projektant, to mi je rojilo po glavi. Zato sem bil še pred zaključkom študija na razgovoru za prvo službo v projektantskem podjetju, vendar sem po spletu okoliščin bil na razgovoru še v NEK in potem ni bilo več dileme, kaj izbrati. Takrat sem spoznal, da so vsa šolanja na fakulteti le dobra podlaga, kajti šele potem se začne 'pravo šolanje'. Predvsem tu mislim na eno leto šolanja na Inštitutu Jožef Štefan v reaktorskem centru v Podgorici na šolanju za operaterja jedrske tehnologije, kasneje pa še 4 mesece simulatorskega usposabljanje v ZDA za delo v kontrolni sobi NEK.«
Je za dela planerja-analitika primeren tudi kak drug poklic?
»Tehnična stroka je skoraj obvezna, ključna pa sta vsekakor elektro in strojni profil.«
Kako pa elektro inženir pridobi strojna znanja in obratno?
»S procesom usposabljanja, ki smo ga pri nas kar dobro razvili. Vemo, da imajo v NEK izobraževanja izpopolnjena do potankosti in ta sistem usposabljanja smo prenesli tudi v GEN energijo. Periodično preko predavanj obnavljamo tehnično znanje o obstoječih napravah, v proces usposabljanja pa vključujemo tudi vse spremembe na proizvodnih enotah. Dobro sodelovanje na področju usposabljanja imamo tudi z NEK. Enkrat na leto gredo namreč naši planerji in dispečerji na simulator v NEK, kjer skupaj z izmensko ekipo NEK-a trenirajo odzive in medsebojno komunikacijo za primere izpad NEK, visokih vod, ekstremno nizkih vod, razpad omrežja. K takemu sodelovanju smo preteklo leto pritegnili tudi lokalne operaterje na hidroelektrarnah spodnje Save (HESS), saj je njihovo razumevanje delovanja NEK in njenih obratovalnih mej zelo pomembno.«
Kakšne lastnosti odlikujejo planerja-analitika?
»Formalnih znanj je potrebnih še nekaj. Narediti in obdobno obnavljati morajo izpit za vodjo obratovanja energetskega objekta. Imeti morajo tudi znanje borznega posrednika za električno energijo, ki so ga pridobili na podjetju Borzen. Interna znanja, ki sem jih že omenil, tudi ovrednotimo in z izpiti verificiramo. Seveda so pomembne še druge lastnosti, kot na primer iznajdljivost. Zadev se ne da naučiti iz knjig, vsak dan je namreč situacija drugačna. Narediš vozni red, to je plan obratovanja za jutri, vendar je že drugi dan popolnoma drugače. Dovolj je, da se nekje za 'kubik' ali dva spremeni, pa se to potencira na vsej verigi. Na teh odzivih se potem učimo.«
Kako je delo planerja-analitika vpeto v širši delovni proces? S kom se povezuje?
»Planer-analitik je 24 ur na dan prisoten in stalno deluje. Res ni ves čas fizično prisoten, je pa v času svojega dežurstva kontinuirano povezan z dispečerjem. Slišita se več ali manj vsako uro, po potrebi še več. Sobota ali nedelja se ne razlikujeta od recimo srede. Dispečer je tisti, ki prvi opozori na odstopanje proizvodnje od voznega reda, kontaktira planerje, ki takoj začne s svojimi aktivnostmi, kot je spremljanje cen na trgu z električno energijo za naslednje ure, kalkulacije hidrologije, itd, saj ve, da bo najverjetneje moral intervenirati.«
Vladimir Habjan
Več v septembrski izdaji Našega stika