Ko vstopiš v center vodenja Nuklearne elektrarne Krško (ali v simulator, ki je kopija kontrolne sobe za usposabljanje operaterjev), se počutiš kot bi vstopil v raziskovalni center NASA, nekaj podobnega pa je verjetno tudi v pilotski kabini. Kako se kdo tu sploh lahko znajde, si misliš? A očitno se in to še kako dobro. Dokaz za to je cela vrsta operaterjev in vodij izmene, ki odlično obvladujejo obratovanje naše edine jedrske elektrarne.
Zvonko Glas, doma iz Krškega, ki je leta 1979 končal prvo stopnjo strojne fakultete, je o vstopu v NEK razmišljal že takrat, želja pa se mu je uresničila po služenju vojaškega roka leta 1981. Prijavil se je na objavljen razpis NEK in bil sprejet, ob tem pa je moral prestati tudi vrsto preverjanj, še policijska poizvedovanja. Prvo zaposlitev v NEK je opravljal kot lokalni operater pomožne zgradbe, junija 1982 pa je s kolegi začel s šolanjem za nove operaterje v Sloveniji, kasneje še v Pittsburgu v ZDA. Tam je opravil t. i. hladno licenco za opravljanje posla. Od leta 1984 je bil operater reaktorja, kjer je spoznal tudi sekundarno stran, od leta 1987 do 1991 je bil glavni operater aprila leta 1991 pa je prevzel vodenje izmene, kar opravlja še danes. V NEK je poleg njega še sedem vodij izmene, eden opravlja funkcijo tedenskega koordinatorja aktivnosti (TKA), eden je običajno na treningu, ostali pa v operativi.
Kakšna izobrazba je potrebna za opravljanje del vodje izmene obratovanja?
»Za operaterja se zahteva tehnična smer, najbolj priporočljiva je strojna ali elektro smer. Za lokalnega operaterja je nujna vsaj srednja šola, za vodjo izmene pa 6. ali 7. stopnja.«
Ali je za delo, ki ga opravljate, primeren tudi kak drug poklic?
»Možen je tudi kak drug tehničen profil, na primer kemijski.«
Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ste postali vodja izmene obratovanja? Je bila to mladostna želja ali gre zgolj za splet okoliščin?
»Niti ne. V srednjo šolo sem hodil na papirno na Aškerčevi v Ljubljani, saj je bila takrat tovarna celuloze in papirja Đuro Salaj v razcvetu in sem razmišljal o poklicu papirničarja. Po končani srednji šoli sem imel željo nadaljevati šolanje na fakulteti, na oddelku smeri za strojno papirno tehnologijo. Vendar te želje v Sloveniji ni bilo možno uresničiti. Tako mi je ostala edina opcija strojna fakulteta, ki sem jo končal leta 1979 kot inženir tehnolog. Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Kovinarska, kjer sem se ukvarjal s konstrukcijo delov za asfaltne baze, kasneje pa sem bil v projektivi in pri tehnološki razdelavi projektov.«
Kaj je vplivalo na odločitev za NEK?
»To, da je bila kovinarski branža v krizi, odnosi so bili slabi. Ko enkrat začutiš, da greš zjutraj nerad v službo, je čas, da kreneš dalje. Kolegi so mi povedali, da je v NEK zanimivo in dinamično delo, pa sem se prijavil. Moram priznati, da sem se pravilno odločil.«
Ste si v času študija predstavljali, kaj boste počeli v praksi?
»Ne, kot študent si nisem predstavljal, da bom kdaj delal v jedrski elektrarni.«
Kako bi opisali svoje delovne naloge?
»Vse naše naloge so zapisane v obratovalnih postopkih. Obveznosti so kar široke. Vodja izmene obratovanja skrbi za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v skladu z zahtevami tehničnih specifikacij, sprejema odločitve o spremembah stanja elektrarne glede na morebitne motnje ali okvare v tehnološkem procesu med izmeno ter jih nato tudi nadzira, koordinira izmenske aktivnosti, se pravi dovoljuje začetke del na določeni opremi, podpisuje delovne naloge, odobrava testiranja, tagiranja (osamitve opreme), prav tako tudi koordinira izmenske aktivnosti osebja oddelka požarne zaščite, radiološke zaščite, službe kemije in varovanja. Vodja izmene prav tako zagotavlja usposabljanje izmenskega osebja na delovnem mestu po v naprej določenem programu ter na koncu sodeluje kot član izpitne komisije za kandidata katerega je usposabljal. V primeru izpada reaktorja iz obratovanja zagotavlja uporabo ustreznih (EOP) postopkov, stabilizira in vzdržuje elektrarno v varnem stanju. Klasificira stopnjo ogroženosti in opravlja funkcijo direktorja za obvladovanje izrednega dogodka – po načrtu ukrepov izrednega dogodka in do prihoda tehničnega direktorja predstavlja vodilno osebo. Torej so odgovornosti zelo velike, pa tudi obremenitve, ni pa fizičnega dela.«
Kako je delo organizirano?
»Delo je triizmensko, 8 ur na dan, 7 dni traja turnus. Začnemo v ponedeljek dopoldan, v sredo in četrtek delamo popoldan, v petek, soboto in nedeljo ponoči, potem smo dva dni prosti in tako naprej. Tako se trikrat zavrti turnus, potem je 14 dni rezerve. To je čas za trening, dopuste, osebno izobraževanje, dodatno delo idr.«
Kako je vaše delo vpeto v širši delovni proces?
»Največ komuniciramo s sistemskimi inženirji, ki so v službi proizvodnje ali pa z inženiringom. Ves čas imamo tesne in dobre stike v smislu izboljšanja procesa delovanja, popravkov pretočnih diagramov, predlagamo modifikacije, izboljšave v postopkih in podobno.«
Se je pri vašem delu treba kako dodatno izobraževati ali občasno obnavljati svoje znanje, je treba pridobiti kakšne licence?
»Ko enkrat opraviš licenco, jo je treba vsako leto obnavljati, imeti strokovna urjenja, stalno strokovno izobraževanje. Gre za letni ciklus štirih segmentov rednega usposabljanja. Decembra je zadnji termin, rezerviran za opravljanje izpitov, licenciranje in celoletno preverjanje znanja.«
Kaj se preverja?
»Usposobljenost ekipe na simulatorju. Scenarij je računalniško voden. Simuliramo nesrečo ali odpoved opreme, izlivne nezgode ali kaj podobnega. Potem z uporabo odobrenih postopkov stanje elektrarne stabiliziramo in jo pripeljemo v varno stanje.«
Kdo vas preverja?
»Čez leto naši inštruktorji, vodja proizvodnje in vodja obratovanja. V času izpitov je tu komisija iz Republiške uprave za jedrsko varnost, ki sledijo svojim postopkom in na koncu izdajo mnenje oz. priporočilo in podaljšajo veljavnost licenc za eno, tri ali pet let. Imamo tudi ustni del, kjer preverjajo splošna znanja, reakcijske tehnologije, termodinamiko, predpise …«
Določeni poklici zahtevajo od delavca specifične lastnosti in veščine, brez katerih delo ne more biti dobro opravljeno. Ali po vašem mnenju obstajajo kakšne posebnosti, ki odlikujejo vodjo izmene obratovanja?
»Vsekakor komunikativnost, dobro poznavanje ljudi, njihovih osebnosti, sposobnost psihološke analize ljudi, posameznika, organizacijske sposobnosti, zmožnost presoje sprememb, predvidevanja dogodkov. Včasih se moraš v trenutku odločiti za drugo možnost. Pa iskanje novih prioritet, prilagajanja situaciji …«
Zakaj psihološko?
»Ker imaš skupino devetih, desetih ljudi, vsak je posameznik, tako kot v družini, vsak drugačen, osebnost zase. Do vsakega moraš imeti tak pristop, da bo vsak deloval optimalno.«
Imate tudi za to usposabljanja?
»Nekaj smo jih res imeli, a že dolgo nazaj. Izmenska ekipa je podobna verigi, veriga pa je močna toliko, kolikor je močan najšibkejši člen. Če pride do težav, je treba takemu posamezniku pomagati, šele potem se da zadeve izpeljati.«
Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
»Delo z mladimi. Razlika v starosti je čedalje večja. Z mladimi je zabavno, delo je zelo dinamično. Mene je vedno zanimala operativa.«
Kaj predstavlja za vas izziv?
»Dobro delo, obvladovanje izmene. To je največje zadovoljstvo. Če veš, da si uspešno opravil delo. Pri obratovanju nimamo veliko sprememb moči, saj elektrarna pretežno obratuje s polno močjo. Moč zmanjšujemo le pri mesečnih testiranjih turbinskih ventilov. Nekajkrat smo imeli težave s porastom reke Save, nekaj izpadov je bilo zaradi zamašitve rešetk. Največji izzivi so med remontom, ko je treba elektrarno pripraviti za obratovanje. Ko so vsa dela opravljena, je treba vse sisteme spet testirati in spraviti v pogon, v operativno stanje. To je kot ena velika sestavljanka.«
Kakšne so najpogostejše težave, na katere naletite pri opravljanju vašega dela?
»Naše delo je povezano s 'pretečenimi kilometri', marsikaj se lahko zgodi, v enem letu ne preveč, v 10, 20 ali 30 letih pa marsikaj.«
Kdaj je bil najbolj napet trenutek vaše kariere, ki vas je stal nekaj dragocenih živcev?
»Leta 1991, ko sem prevzel vodenje izmene. Takrat so nas preletela vojaška letala. Bilo je kar stresno, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Sam sem bil prepričan, da ne bodo naredili ničesar, a to je bil neposreden kontakt z vojaško silo, streljanje v Krakovskem gozdu, raketiranje je bilo zelo blizu. Takrat smo zaustavili obratovanje za 1 mesec. Včasih smo v nočni izmeni z varnostniki opazovali obstreljevanje Karlovca. Nimaš prav prijetnega občutka, saj zračna razdalja 20, 25 kilometrov za raketo ni noben problem.«
Ali ste na kakšen svoj dosežek še posebej ponosni?
»Dal sem nekaj predlogov, ki so bili upoštevani, npr.: izboljšava sistema tesnilne vodne za CW črpalke, izvedba avtostarta črpalke na sistemu hladilne vode generatorja, ki je preprečila dva izpada turbine in generatorja. Vsakomur je všeč, če ima predlog izboljšave, ki ga podaš, konkretne rezultate.«
Bi lahko rekli, da delo danes bolje opravljate kot ste ga na začetku?
»Zagotovo. Dobiš veliko izkušenj, z leti, z načinom razmišljanja, reagiranja. Vendar je pri nas pravilo, da v krizi za trenutek počakaš, razmisliš in šele nato ukrepaš. Nič ne naredimo na hitro.«
Ste v tem času izšolali kakega mlajšega sodelavca?
»Ja, kar nekaj lokalnih operaterjev. Nekateri od njih so postali operaterji reaktorja kasneje glavni operaterji, nekateri pa so nadaljevali svoje delo izven izmene, v podpori proizvodnje ali pa odšli v inženiring.«
Je kdo od njih tudi vodja izmene?
»Ja, lahko bi rekel tako.«
Kakšne plane imate v prihodnje?
»Trenutno sodelujem v ekipi, ki izvaja program za nadgradnjo varnosti elektrarne. Prej sem že sodeloval pri izvedbi programa STORE, pri stresnih testih, s pripravo in izvedbo tega se je ukvarjala cela ekipa. Sam sem bil zadolžen za proceduralna dela, to pomeni, kako v praksi uporabiti nabavljeno opremo. Še vedno sodelujem pri tem projektu, tudi z zunanjimi izvajalci.«
Lahko daste nasvet tistim, ki bi se želeli (pre)usmeriti ta poklic?
»Delo vodje izmene je zahtevno in zelo odgovorno. Zahteva veliko vloženega truda in nenehnega izpopolnjevanja. Meni je to delo čudovito, zato ga že toliko časa opravljam.«
Vladimir Habjan