Naše delo terja dobro poznavanje celotnega sistema
Ko slišimo besedno zvezo procesni sistemi, verjetno marsikomu izmed nas misli uidejo na področje informatike ali na tisto, še sodobnejše, ki je predvsem povezano z upravljanjem s sistemi. In lahko bi dejali, da je v delu službe za procesne sisteme dejansko vsega od tega po malo, v resnici in pri vsakdanjem delu pa še veliko, veliko več. Za kaj vse je pravzaprav zadolžena služba za procesne sisteme v Dravskih elektrarnah Maribor in katera področja dela vse zajema, smo skušali odstrniti v pogovoru z vodjem te službe Dragom Taljanom.
Kot nam je povedal, gre za tehnično službo v okviru služb za nudenje strokovne pomoči družbi DEM, zajema pa dve ključni področji. Prvo so procesne naprave na samih elektrarnah, ki omogočajo izvajanje avtomatiziranih procesov in s tem obratovanje elektrarn brez stalne posadke s pomočjo vodenja na daljavo. Drugo pa se nanaša na upravljanje elektrarn iz centra vodenja Dravskih elektrarn Maribor in na samo delo centra, ki je povezan z mnogimi drugimi deležniki v elektroenergetskem sistemu (republiškim centrom vodenja v ELES-u, centrom vodenja HSE, drugimi elektrarnami znotraj skupine HSE, sosednjimi avstrijskimi in hrvaškimi dravskimi elektrarnami in drugimi).
Elektrarne na Dravi so bile v preteklih dvajsetih letih v celoti prenovljene, sama prenova pa je zajela tudi vzpostavitev obratovanja na daljavo oziroma zagotovitev vodenja elektrarn iz centra vodenja DEM, pri čemer so pomembno vlogo odigrali tudi zaposleni v službi za procesne sisteme. Kot nam je povedal Drago Taljan, so lani po enoletnih pripravah s skupnimi močmi s kolegi iz HSE uspešno izpeljali celovito nadgradnjo centrov vodenja DEM in HSE, ta hip pa s svojimi izkušnjami pomagajo tudi pri pripravi podobnega projekta v SENG. Tudi sicer jim dela nikoli ne zmanjka, saj je ob kakršnemkoli posegu na posamezni elektrarni oziroma na opremi, denimo za krmiljenje turbine, generatorja ali stikališča, nujno treba poseči tudi v pripadajoči procesni sistem sklopa in ga nujno prilagoditi novim zahtevam in potrebam. Poleg tega se pogosto spreminjajo in dopolnjujejo zahteve s strani operaterja elektroenergetskega omrežja ELES, kar terja nenehno posodabljanje obstoječe opreme vodenja in krmiljenja, da so zmeraj kos novim nalogam.
Če sami ne zmoremo zadostiti vsem zahtevam, pravi Drago Taljan, si seveda pomagamo s sodelavci drugih služb strokovne podpore DEM, zlasti s službama za avtomatiko in zaščitne sisteme, pa tudi z zunanjimi izvajalci, pri čemer pa poudarja, da so si v minulih letih nabrali veliko dragocenih izkušenj. Zato je pri njih akumuliranega veliko znanja, ki bi ga morebiti kazalo še bolje izrabiti.
Kar nekaj naših nekdanjih sodelavcev strokovnjakov danes dela v HSE in v hčerinski družbi HSE Invest, mnogi pa uspešno sodelujejo tudi pri projektu izgradnje elektrarn na spodnji Savi, kjer se uvajajo primerljivi procesni sistemi kot so instalirani na DEM. Tudi primerjava s tehniškimi odločitvami v tujini, pravi Drago Taljan, je pokazala, da razvojno ne zaostajamo ter, da so pri nas določene rešitve celo sodobnejše od tistih, ki jih denimo uporabljajo na sosednjih avstrijskih elektrarnah. Ob tem ne gre pozabiti, nadaljuje Drago Taljan, da smo v DEM med prvimi uvedli procesne računalniške - krmilnike v slovensko energetiko na sploh. Tako so bili uvedeni prvi procesni sistemi za potrebe zbiranja števčnih podatkov – naprave PERM za celotno območje SV Slovenije, ki so ga takrat še obvladovale Dravske elektrarne Maribor. Že ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja so sami vpeljali dodatne aplikacije za spremljanje nastanka pomembnih dogodkov in za prva lokalna krmiljenja visokonapetostnega omrežja. Spomnim se navdušenja, pravi Drago Taljan, ko smo prvič izvedli daljinsko vodenje 110 kV odklopnika v RTP Laško iz RTP Podloga in pozneje še podobno v RTP Selce. Procesni sistemi so se na elektrarnah uveljavili nekoliko pozneje, po teh prvih uspešnih poskusih na visokonapetostnem omrežju, pri čemer je bila prva procesno podprta HE na Dravi elektrarna Formin z jezom Markovci. Procesi so se takrat izvajali s tehnološko še ne dovolj razvito tehnologijo, ki se je dejansko še na veliko izpopolnjevala, je pa to bil dober testni poligon za vse nadaljnje posege v elektrarne in zlasti v visokonapetostna stikališča na območju DEM. Leta 1994 je bil uveden prvi sodobni distribuirani procesni sistem na HE Fala, ki je bila kot prva vključena v daljinski sistem vodenja na zasnovah, ki se niso bistveno spremenile vse do danes. Zares velik prelom na tem področju pa je bil dosežen šele v okviru prenove treh elektrarn v gornjem toku reke Drave konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Uvajanje sodobnih sistemov na elektrarnah se je leta 2000 nadaljevalo na HE Formin, v obdobju od leta 2001 do 2004 so za daljinsko vodenje usposobili še elektrarni Vuhred in Ožbalt, v začetku leta 2007 pa so začeli z deli še na HE Zlatoličje, ki pa so se zaradi znanih razlogov nekoliko zavlekla in so bila končana šele lani. Trenutno, po skoraj dvajsetih letih, spet potekajo dela na HE Fala, kjer je bil z novo sekundarno opremo letos prenovljen že prvi agregat, naslednja dva agregata in stikališče pa bodo nadgradili do konca leta 2015.
In katera znanja so ključna pri tem delu?
Kot pravi Drago Taljan, je sam energetik, in tudi drugače so v njegovi službi najbolj pogosti energetiki, ki so tudi poznavalci avtomatiziranih procesov na tem področju, ne manjkajo pa seveda tudi avtomatiki, elektroniki in informatiki. Je pa treba vedeti, da je za dobro opravljanje zahtevnih nalog na tem področju dejansko potrebno dobro poznavanje vseh naprav in procesov na elektrarni in tudi celotnega sistema od posameznega senzorja na neki turbini do verige elektrarn v centru vodenja DEM. Zato so se v njihovih vrstah zelo dobro znašli tudi nekdanji dispečerji, ki odlično poznajo obratovanje sistemov od posamezne elektrarne do verige elektrarn. Delavci službe skupaj z drugimi službami strokovne podpore DEM delujejo na več področjih, zlasti pa na področju vzdrževanja sistemov in na projektih, ki potekajo na DEM in nekateri tudi zunaj DEM. To so raznolike aktivnosti na vseh tehnoloških področjih od risanja shem za SCADA sisteme na elektrarnah in v centru vodenja DEM (HSE), pa do iskanja ustreznih rešitev za obvladovanje konkretnih procesov na elektrarnah. Svoje bogate izkušnje vestno in vztrajno prenašajo v vse projekte na DEM in drugje. Vsaka elektrarna oziroma objekt ima lastne posebnosti in specifične procese in tem se je treba tudi prilagajati.
Zato, poudarja Drago Taljan, v DEM nikoli nismo težili k nekim tujim šablonskim rešitvam, ampak jih skušamo vedno razjasniti in prilagajati lastnim potrebam in skušamo aktivno sodelovati pri njihovem kreiranju in izvedbi. Dravske elektrarne so v zadnjih letih veliko investirale v posodobitve na elektrarnah ter v telekomunikacijske in informacijske sisteme, zato je povsod veliko nove tehnike, ki od vseh zaposlenih terja nenehno dopolnjevanja znanj. Mogoče je to tudi eden od razlogov, da je zanimanje za delo na tem področju med mladimi veliko in da, kot nam je ob koncu pogovora zaupal Drago Taljan, težav s pridobivanjem novih kadrov že dolgo nimajo tudi zaradi odličnih in izkušenih mentorjev v službah strokovne podpore DEM.
Brane Janjić