Evropska komisija je predstavila sveženj ukrepov za pospešitev prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh gospodarskih sektorjih v Evropi.
Predstavljeni predlogi določajo sklop jasnih in pravičnih vodilnih načel za države članice, da se pripravijo na prihodnost in ohranijo Evropo konkurenčno. Kot je znano, je EU leta 2014 sprejela jasno zavezo, in sicer da do leta 2030 skupaj zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 v vseh gospodarskih sektorjih. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Da to storijo na stroškovno učinkovit način, bodo morali industrijski in energetski sektorji, vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, emisije do leta 2030 zmanjšati za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Drugi gospodarski sektorji, kot so promet, stavbni sektor, kmetijstvo, ravnanje z odpadki, raba zemljišč in gozdarstvo, bi morali emisije do leta 2030 zmanjšati za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
V omenjenem predlogu so določene zavezujoče ciljne vrednosti letnih emisij toplogrednih plinov za vse države članice v obdobju 2021–2030, pri čemer naj bi Slovenija emisije dodatno znižala za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Z izpolnitvijo zavez bodo države članice prispevale k podnebnim ukrepom na področju prometa, stavbnega sektorja, kmetijstva in ravnanja z odpadki, rabe zemljišč in gozdarstva. Novi okvir temelji na načelih pravičnosti, solidarnosti, stroškovne učinkovitosti in okoljske celovitosti. Vanj so vključene vse države članice, saj bodo ravno one v prvi vrsti odločale o tem, kako izvajati ukrepe za uresničevanje dogovorjenega cilja za leto 2030. Komisija je prav tako predstavila strategijo o mobilnosti z nizkimi emisijami, ki tlakuje pot razvoju ukrepov na ravni EU za vozila z nizkimi emisijami in brez njih ter alternativna goriva z nizkimi emisijami.
Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, je ob predstavitvi predlogov poudaril, da Energetska unija že kaže rezultate. Kot je dejal, je EU z lani predlagano prenovo sistema za trgovanje z emisijami in predstavljenim predlogom o ciljnih vrednostih emisij toplogrednih plinov za države članice postavila zakonodajne temelje za okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, pa je dejala, da promet prispeva skoraj četrtino emisij vseh toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka. Zato je čim prejšnji prehod na mobilnost z nizkimi emisijami bistvenega pomena za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev EU in za izboljšanje kakovosti življenja v mestih. Hkrati pa je po njenih besedah to tudi priložnost za posodobitev evropskega gospodarstva in ohranitev konkurenčnosti evropske industrije.
Z lanskoletnim predlogom za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami in aktualnima zakonodajnima predlogoma na področju podnebja, bo začrtana usmeritev Evrope pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in podan odziv na zaveze, ki so jih države članice Evropske unije sprejele v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Komisija bo začela pripravljati akcijski načrt o mobilnosti z nizkimi emisijami, da bo lahko nemudoma predložila še preostale pobude. Do konca leta namerava komisija tako predstaviti tudi nadaljnje pobude na področju energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in notranjega energijskega trga, ki so del strategije za energetsko unijo.
K doseganju zastavljenih ciljev naj bi pomagali tudi številni evropski finančni instrumenti, pri čemer je že več kot polovica potrjenih naložb povezanih s podnebjem. Evropski sklad za strateške naložbe je kot del naložbenega načrta za Evropo na dobri poti, da do sredine leta 2018 zagotovi sprostitev najmanj 315 milijard evrov dodatnih naložb v realno gospodarstvo. Komisija si poleg tega tudi dejavno prizadeva, da je poraba proračunskih sredstev EU v skladu s podnebnimi cilji, tako da je vsaj 20 odstotkov trenutnega proračuna EU izrecno povezanih s podnebjem.