Predviden začetek gradnje HE Mokrice ostaja junij 2016

Na včerajšnji seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je potekal v Občini Krško, so se člani odbora seznanili z aktivnostmi nadaljevanja gradnje HE Brežice ter potrdili terminski potek aktivnosti za začetek izgradnje HE Mokrice. V imenu koncendenta in tistega, ki izvaja izgradnjo objektov energetske ureditve oz. za energetski del projekta, to je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), je Silvester Jeršič, direktor projekta in vodja tehničnega sektorja v HESS, povedal, da izgradnja HE Brežice poteka po terminskem planu. Marca 2014 so dobili gradbeno dovoljenje za jezovno zgradbo in takoj tudi začeli z izgradnjo. Oktobra 2014 so zaključili s pripravljalnimi deli (lot A1), novembra 2014 pa začeli z deli na jezovni zgradbi (lot A2). Julija oz. avgusta 2016 planirajo preusmeritev reke Save iz obtočnega kanala na prelivna polja, novembra 2016 pa dokončanje vseh potrebnih del za polnitev akumulacijskega bazena oz. nedeljive infrastrukture. Po terminskem planu naj bi bil septembra 2017 zaključek gradnje s tehničnim pregledom, začetek poskusnega obratovanja ter slovesno odprtje HE Brežice.

Glavnina del na HE Brežice se trenutno izvaja v gradbeni jami

Praktično vse pogodbe za izgradnjo, izdelavo, dobavo in montažo opreme so podpisane. Za energetski del projekta so bili postopki izvedeni v skladu z zakonom o javnih naročilih, ki velja za področje energetike. Izvedba del in proizvodnja opreme potekata v skladu s terminskimi plani posameznih pogodb. V tem trenutku se večina del izvaja v gradbeni jami, ostala oprema, turbine, generatorji, hidromehanska oprema, dvižna oprema in oprema za manipulacijo s plavjem, mrežni transformator in rezervni mrežni transformator, izdelava aplikativne programske opreme za sistem vodenja, elektro oprema in oprema za sistem vodenja pa se pripravlja v tovarnah.

Gradbena dela in pripravljalna dela v gradbeni jami so zaključena, končana je tudi sanacija obvodnega kanala. Začeli so z glavnimi gradbenimi deli, dokončano je temeljenje mostu, gradijo stebre mostu, izvaja se betonaža blokov poplavnih polj in strojnice.

Z vidika koncesionarja so pomembne tudi modifikacije v NEK, kot posledica izgradnje HE Brežice. Izvajajo se na osnovi sporazuma med NEK in HESS, ki je bil pripravljen na osnovi elaborata potrebnih tehničnih ukrepov za sanacijo vplivov HE Brežice na NEK. Najpomembnejše načrtovane modifikacije so na pregradi, sistemu bistvene oskrbne vode in sistemu hladilne vode. Modifikacije morajo biti zaključene najkasneje v remontu NEK 2016 (oktober-november), ker določen del modifikacij pogojuje dvig vode v akumulacijskem bazenu. Kot je povedal Jeršič, so potrebne tudi ostale aktivnosti kot so ureditev okoljevarstvenega in vodnega dovoljenja ter ostalih navodil.

Možne zamude zaradi sprejema podzakonskih aktov

Vključitev oz. vzankanje hidroelektrarne v elektroenergetsko omrežje Slovenije je v pristojnosti ELES-a, žal pa še ni urejena zakonska podlaga, da bi Eles lahko pristopili k izvedbi in financiranju. Na ministrstvu za infrastrukturo morajo namreč pravočasno urediti vse potrebno za sprejem ustreznih podzakonskih aktov. Po besedah Jeršiča v HESS čakajo informacijo, v kakšni fazi so postopki za sprejem potrebnih podzakonskih aktov. Če namreč ne bodo sprejeti v najkrajšem možnem času, bo prišlo do zamude pri izgradnji.

V teku aktivnosti javnega razpisa za izgradnjo akumulacijskega bazena

Kot je povedal Aljoša Preskar z družbe Infra, ki financira in gradi vodno in energetsko infrastrukturo, so v teku aktivnosti javnega razpisa za izgradnjo akumulacijskega bazena in pripadajočih ureditev, potrebnih za obratovanje HE Brežice v ocenjeni vrednosti 97 mio evrov.  Javne razpise prav tako pripravljajo za izvajanje strokovnih nadzorov in kontrol gradnje, v izvajanju pa imajo še celo vrsto aktivnosti, med drugim pridobitev gradbenega dovoljenja za akumulacijski bazen, potrditev investicijskega programa, pridobivanje zemljišč in dokončanje načrtovanja na območju bazena ter začetek načrtovanja preostalih ureditev na območju DPN. V letu 2015 prav tako načrtujejo celo vrsto aktivnosti: pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja za akumulacijski bazen, začetek gradnje bazena, nadaljevanje pridobivanja zemljišč na območju DPN za HE Brežice ter ureditev projektnih rešitev in načrtovanje na celotnem območju DPN za HE Brežice.

Kot je povedal Preskar, je terminski plan infrastrukturnih ureditev naslednji: aprila 2015 bo začetek gradnje akumulacijskega bazena, v drugi polovici leta 2016 pa začetek izgradnje ureditev na celotnem območju DPN za HE Brežice. Dvig kote vode v bazenu je predviden oktobra 2016. Začetek poskusnega obratovanja bazena je načrtovan novembra 2016, dokončanje gradnje vseh ureditev pa v letu 2019.

Skupna investicijska vrednost infrastrukturnih del je 173 mio evrov.

Začetek gradnje HE Mokrice predvidoma junija 2016

Kot je povedal Jeršič, je postopek DPN za HE Mokrice zaključen in uredba sprejeta, izdelan je idejni projekt. Zaključena je izdelava poročila o vplivih na okolje ter vloge za okoljevarstveno soglasje, ki sta potrebna za postopek presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Postopek teče na Agenciji RS za okolje, predviden rok pa je september 2015. V 2016 v HESS načrtujejo pridobitev gradbenega dovoljenja ter začetek gradnje energetskega dela, pri čemer mora elaborat razmejitve infrastrukture sprejeti še ministrstvo za okolje in prostor, ki je koncendent. Potrebna je izdelava in dokončanje investicijskega programa za objekt energetske ureditve ter program infrastrukture, dogovoriti pa je potrebno še razdelitev mejnega energetskega potenciala s Hrvaško. Po osnovnem terminskem planu naj bi bil začetek gradnje junija 2016, zaključek gradnje pa decembra 2019.

Po besedah Preskarja v Infri v zvezi s HE Mokrice pripravljajo program izvedbe infrastrukturnih ureditev, ki je v fazi usklajevanja, sicer pa v letu 2015 niso predvidene druge aktivnosti. Ocenjena investicijska vrednost teh del znaša 100 mio evrov, pri čemer je Odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi predlagal, naj Infra poskuša za projekt pridobiti tudi evropska sredstva.

Vladimir Habjan