Partnerji pri projektu Slovenija znižuje CO2 so danes predstavili 20 izbranih primerov dobrih praks, ki uspešno znižujejo izpuste CO2.
Kot je ozadje projekta pojasnil Andrej Beloglavec s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, gre za eno izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in slovensko vlado. Njegov namen je spodbujati dialog in informirati širšo javnost o pomembnih temah, kot so: trajnostni razvoj, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, energetska učinkovitost, podnebne spremembe in drugo.
Projekt Slovenija znižuje CO2 : dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera, je nadgradnja lanskoletne akcije petih podnebnih posvetov, ki so potekali po Sloveniji. Ciljni skupini tokratnega projekta sta občine in podjetja. Njegov največji pomen pa je v tem, da bo pripeljal do oblikovanja priporočil za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks ter omogočil izmenjavo izkušenj. Po besedah direktorja urada za komuniciranje Darijana Koširja se slovenska vlada s temi vprašanji intenzivno ukvarja že dlje časa, kar dokazuje tudi delo Službe za podnebne spremembe. Služba je namreč pripravila tako Zakon o podnebnih spremembah, kot Strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, ki bosta za obravnavo na vladi pripravljena v prvi polovici prihodnjega leta.
Kako jim je uspelo?
Vodja projekta in direktorica Umanotere Vida Ogorelec je povedala, da se projekt osredotoča na osem prednostnih področij: obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostno verigo lesa, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter prilagajanje na podnebne spremembe. Prva faza projekta, to je evidentiranje obstoječih dobrih praks, se je zaključila 17. oktobra. Naslednja faza bo ogled dobrih praks na terenu in njihova predstavitev širši javnosti.
Končni izbor dvajsetih dobrih praks (15 slovenskih in pet tujih) je opravila strokovna skupina projekta v sestavi: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in Vida Ogorelec. Preverjali so, kako kandidati zmanjšujejo izpuste CO2, varujejo okolje, ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, razvijajo inovativne rešitve in ne nazadnje dajejo dober zgled drugim. Vodile so jih smernice, ki izhajajo iz osnutka Strategije prehoda v nizkoogljično družbo – integracija, multifunkcionalnost, lokalna oskrba in verige dodane vrednosti - ter dodatne smernice, kot so: motivacijski potencial, učinki (dokazani nižji izpusti in prihranki stroškov), potencial za širšo uporabo v Sloveniji ter navezava na kulturo in tradicijo. Pri tem pa so upoštevali tudi inštrumente okoljske politike iz 5. okoljskega akcijskega načrta EU.
Na področju energetike so za najboljšo prakso izbrali: Ecopark Hartberg iz Avstrije, Raziskovalno enoto OLEA Zagorje ob Savi, Bohinj Park Hotel, pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov v MO Kranj, energijsko prenovo večjih stavb v občini Jesenice, daljinski sistem ogrevanja z biomaso in sončno energijo na Vranskem ter Združenje Slovenske fotovoltaične industrije. Na področju trajnostne mobilnosti so naziv najboljše prakse pridobili Carpooling (deljenje voženj med slovenskimi študenti), trajnostna mobilnost v Ljubljani ter videokonference, ki v Toyoti Adria nadomeščajo službene poti. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe pa sta se najbolje odrezala program za podporo prilagajanju na podnebne spremembe iz Velike Britanije in uspešno ukrepanje vseh strani ob neurju s poplavami septembra lani, ki je prizadelo kar 137 slovenskih občin.
Kot je ob koncu poudarila vodja projekta Vida Ogorelec, se prepogosto srečujemo z dvomi o tem, če bomo zadane cilje do leta 2020 in 2050 sploh lahko dosegli. Ravno predstavljeni primeri dobrih praks pa dokazujejo, da so cilji dosegljivi. Še več, prinašajo še celo vrsto drugih koristi. (pb)