Premogovnik Velenje bo skoraj v celoti izpolnil letošnje načrte

Z globalno krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, so se skoraj celo leto spopadali tudi v Premogovniku Velenje, pri čemer pa jim je z različnimi ukrepi vendarle uspelo epidemijo znotraj družbe zajeziti in tako zagotoviti, da je lahko proizvodni proces potekal čim bolj nemoteno. Tako jim bo tudi letos uspelo doseči dobre proizvodne rezultate in skoraj v celoti uresničiti zastavljene načrte, čeprav so se tudi letos srečevali z določenimi izziv, in sicer poleg epidemije še z določenimi težavami na odkopu k. -95/A, ki pa so jih uspešno premagali. Tako naj bi po vmesnem načrtu letošnje proizvodnje, ki je bil s HSE kot lastnikom usklajen sredi leta, do konca leta nakopali 3.310.000 ton premoga, končna proizvodnja pa bo letos znašala nekaj več kot 3.160.000 ton. Kot pravijo v Premogovniku Velenje, ocenjujejo, da jim bo do konca leta uspelo izdelati okoli 5.400 metrov novih prog, kar je dobro izhodišče za proizvodnjo tudi v prihodnjem letu. Poleg tega jim je sredi septembra uspelo prebiti vodne proge do odvodnjevalnih objektov na koti -64, kar je velikega strateškega pomena za prihodnje delovanje Premogovnika Velenje, saj omogoča varno pridobivanje premoga na območju severnega krila Jame Preloge. 
Sicer pa se lahko Premogovnik Velenje v letu 2020 pohvali še z nekaterimi drugimi uspehi, pri čemer so denimo dobro sodelovanje s srbsko družbo JP PEU Resavica, znotraj katere deluje kar devet rudnikov, nadgradili s prodajo dveh obnovljenih napredovalnih strojev GPK. Dobro so se odrezali tudi njihovi inovatorji, saj sta se v družbi najboljših inovatorjev SAŠA regije letos znova znašla Premogovnik Velenje in hčerinska družba HTZ Velenje, ki sta za vse tri prijavljene inovacije prejela bronasto nagrado. 
V zadnjih petih letih je bilo za potrebe osnovnega procesa pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah na novo zaposlenih 554 sodelavcev, od tega letos v matični družbi 44, v celotni Skupini pa 122. V prihodnjem letu v Premogovniku načrtujejo zaposlitev še 50 ljudi, v HTZ pa 36, saj, kot poudarjajo, potrebujejo strokoven kader tudi za prihodnja desetletja oziroma tudi za čas, ko premog ne bo več glavno gonilo razvoja Šaleške doline.