Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je za njimi zelo zahtevno leto, pri čemer naj bi ga po trenutnih ocenah sklenili z 4,2 milijona evrov izgube. Veliko večji problem kot napovedan slab rezultat poslovanja v letu 2018, ki je odraz težav v proizvodnji, ki so jih imeli skozi vse leto, pa so, kot pravijo, projekcije poslovanja v prihodnjih letih, če ne bodo izvedli konkretnih ukrepov racionalizacije poslovanja in znižanja stroškov. V prejšnjih projekcijah je bilo namreč načrtovano, da bodo racionalizacijo stroškov dosegli v okviru novih kolektivnih pogodb. Znana dejstva, ki so bila dogovorjena v le-teh, pa kažejo, da predvideni stroški močno presegajo zmožnosti Premogovnika.
Kot še pojasnjujejo v Premogovniku, so letošnji nepredvideni dogodki, številni zastoji in neizdelane proge povzročili dodatni izpad proizvodnje. Tako je izpadlo za mesec dni proizvodnje, kar ob proizvodnji 300.000 ton premoga predstavlja skoraj 9,5 milijona evrov manj prihodkov, kot so sprva načrtovali. Izpad proizvodnje se bo toliko bolj poznal v prihodnjem letu in leta 2020, ko iz navedenih razlogov ne bodo imeli pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. Če bi izdelava prog šla naprej s tem tempom kot v zadnjih letih, bi že v prihodnjih dveh letih padli krepko pod tri milijone ton nakopanega premoga, kar bi pomenilo enormno povišanje stroškov – iz česar sledi, da bi imeli približno 200 zaposlenih preveč.
Predvidena povprečna proizvodnja do leta 2030 sicer znaša 3,4 milijona ton in se po letih giblje med 3,6 in 3 milijona ton v letu 2030.
Stroške dela bo treba zmanjšati vsaj za desetino
V Premogovniku sicer poudarjajo, da čeprav je situacija izjemno zahtevna, imajo še vedno možnost, da ukrepe, ki so potrebni za stabiliziranje poslovanja, izpeljejo sami. Tako bodo delo organizirali na način, da bo produktivnost višja in posledično strošek dela nižji. Ukrepe bodo izvedli na različnih področjih, ne samo na strošku dela, čeprav se je treba zavedati, da prav ti stroški predstavljajo več kot polovico vseh stroškov v družbah Skupine PV. Zato bo z različnimi ukrepi treba strošek dela znižati vsaj za 10 odstotkov. Predvideni ukrepi so v prvi vrsti reorganizacija poslovnih procesov (optimalna organizacija procesov, ustrezna zasedba in združevanje delovnih mest) in zmanjšanje števila zaposlenih (z intenzivnim upokojevanjem). V kolikor znižanja stroškov ne bo mogoče doseči z navedenimi ukrepi, bo treba vključiti tudi druge ukrepe, o katerih pa se bo treba prej dogovoriti s socialnimi partnerji. Kot eno izmed možnih kombinacij so v projekcijah uporabili znižanje plač za pet odstotkov in plačevanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) v prihodnje v višini 50 odstotkov. Med ukrepe v okviru stroška storitev in materiala pa sodi tudi dogovor o ureditvi statusa rudnika v obdobju po letu 2021, ko poteče koncesijska pogodba o urejanju gospodarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, in zagotavljanju sredstev za njegovo zapiranje.
Pretekli ukrepi imeli zgolj kratkoročne učinke
V preteklosti so zaradi zahtevne likvidnostne situacije v Premogovniku Velenje že izvajali ukrepe, tudi na strošku dela, vendar so bili takratni ukrepi, žal, enkratni in kratkoročni, saj je v večini primerov že v prihodnjih letih prišlo do ponovne vzpostavitve prejšnje ravni (izplačilo zaostalih plač, delovne uspešnosti in podobno), kar je povzročilo dodatno poslabšanje likvidnostnega stanja. Zato morajo biti ukrepi, o katerih govorijo tokrat, dolgoročni, saj bo le na ta način mogoče zagotoviti vzdržno poslovanje. Začeli naj bi z »mehkimi« metodami ukrepov, med katerimi je tudi predlog za upokojitev tistih zaposlenih, ki že izpolnjujejo pogoje. Nadomeščanje odhodov delavcev z novimi zaposlitvami bo zagotovljeno na delovnih mestih, kjer je to potrebno (predvsem v jami). V Premogovniku ob tem izpostavljajo, da ni mogoče mimo dejstva, da je strošek dela na zaposlenega, ki bi se že moral upokojiti in so mu bila v ta namen vseskozi plačevana sredstva za ODPZ, od 20 pa tudi do 27 odstotkov višji od plače zaposlenega, ki bi ga zaposlili na novo. Poleg tega dopust tega zaposlenega znaša 45 dni, dopust začetnika pa 24 dni. Tako je o dvigu produktivnosti mogoče govoriti tudi s tega vidika, sploh ob dejstvu, da imajo v tem trenutku v Premogovniku Velenje 65, v družbi HTZ pa še 55 zaposlenih, ki izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev.
V vodstvu Premogovnika Velenje so prepričani, da je z uresničitvijo omenjenih ukrepov zagotoviti dolgoročno vzdržnost poslovanja družb Premogovnik Velenje in HTZ ter na dolgi rok zagotoviti socialno varnost zaposlenih.