Konec minulega tedna so Premogovnik Velenje obiskali državna sekretarka, pristojna za regionalni razvoj pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Andreja Katič; državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Marko Koprivc; državni sekretar pri Ministrstvu za naravne vire in prostor, pristojen za naravo, mag. Matej Skočir ter predstavniki Direktorata za regionalni razvoj, Sektorja za izvajanje nacionalnih in evropskih programov ter Sektorja za rudarstvo pri Ministrstvu za naravne vire in prostor. Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je gostom uvodoma predstavil delovanje Premogovnika Velenje do konca odkopavanja ter ob tem izpostavil tudi najpomembnejše teme, ki zadevajo Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, scenarije obratovanja, podaljšanje koncesije pridobivanja premoga, prestrukturiranje SA-ŠA regije in predvidena potrebna sredstva za pravičen prehod in prestrukturiranje.
Kot so povedali, je trenutna letna raven izkopa v Premogovniku 2,7 milijona ton lignita, ki gre izključno v Termoelektrarno Šoštanj. Premog zagotavlja skoraj tretjino slovenske proizvodnje električne energije, zato je še vedno pomemben dejavnik stabilne oskrbe. Toda, kot je poudaril državni sekretar mag. Matej Skočir, »prehod v nizko oziroma ogljično-nevtralno družbo v skladu z nacionalno strategijo za izhod iz premoga zahteva opustitev rabe premoga do leta 2033.« Ob koncu leta 2022 je bila ustanovljena skupina za pripravo predloga Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. Ob rekonstrukciji ministrstev, aprila 2023, ko je Sektor za rudarstvo prešel pod okrilje Ministrstva za naravne vire in prostor, je bila skupina razširjena s predstavniki drugih resorjev, vključno s predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za finance. Sedanja skupina pripravlja časovnico in mejnike za pripravo prvega delovnega predloga Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje v jeseni 2023. »Čimprejšnje sprejetje zakona bo premogovniku zagotovilo potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje. To vključuje zapiranje jame, sanacije površine in rešitev vprašanja zaposlenih,« je izpostavil državni sekretar Skočir in dodal, da bodo zapiralna dela potekala predvidoma še petnajst let po zaključku aktivnega kopa.
Nacionalna strategija za izhod iz premoga sicer opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja Šaleške doline, določa finančne vire na nacionalni in evropski ravni ter način upravljanja pravičnega prehoda. Strategija opredeljuje tudi ključne tehnične vidike zapiranja premogovnika, prihodnost zaposlenih in skupnosti ter varovanje in ohranjanje okolja. Kot je bilo poudarjeno, so na sprejem in izvajanje strategije vezana tudi znatna evropska sredstva. Evropska komisija je potrdila območna načrta za obe premogovni regiji, šaleško in zasavsko. To obema regijama omogoča dostop do sredstev Sklada za pravični prehod (258 milijonov evrov) in je ključen korak k začetku gospodarskega, socialnega, okoljskega in energetskega prestrukturiranja skladno z načeli pravičnega prehoda. Državni sekretar mag. Marko Koprivc je ob tem še pojansil, da se bo v naslednjih dneh začelo s črpanjem sredstev iz nove finančne perspektive, med drugim tudi iz Sklada za pravični prehod, ki je nov sklad, namenjen prestrukturiranju premogovnih regij. Savinjsko – šaleški (SAŠA) regiji bo za ta namen namenjenih več kot 170 milijonov evrov evropskih sredstev.
Gostje so si v nadaljevanju ogledali tudi, kako poteka proces proizvodnje premoga na jamskih deloviščih 500 metrov pod zemljo, ter degradirano območje in rekultivirane površine Premogovnika Velenje.