V Premogovniku Velenje je konec tedna potekala 7. seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki so se je udeležili tudi predstavniki občin regije SAŠA, vodja projektov v Razvojni agenciji SAŠA Maja Ratej ter predstavniki lokalnih podjetij.
Generalni direktor Premogovnika Velenje
mag. Marko Mavec je uvodoma udeležencem predstavil razvojne usmeritve Skupine Premogovnik Velenje in program prestrukturiranja premogovnih regij in v zvezi s tem poudaril, da je v Premogovniku poleg pridobivanja premoga glavna pozornost namenjena razvoju novih dejavnosti. Kot je dejal, že danes razmišljajo o tem, kaj bodo počeli takrat, ko premogovništva ne bo več, pa naj bo to zaradi pomanjkanja premoga ali zaradi odločitve države o predčasnem zaprtju Premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj. Na pridobivanje premoga je namreč danes neposredno vezanih okoli 2.000 delovnih mest, posredno pa kar 4.000.
»Za te ljudi prihodnost vidimo v obstoječih znanjih z visoko dodano vrednostjo, kot so znanja iz rudarstva, elektro- in strojne smeri, konstruiranje, načrtovanje, elektronika, remonti, izdelava rudarskih in gradbenih strojev ter opreme. Vsi ti programi so danes na voljo za potrebe Premogovnika, v prihodnje jih bomo skušali uspešno tržiti, kot smo to že počeli v preteklosti,« je dejal mag. Mavec in dodal, da v Premogovniku Velenje sledijo usmeritvam EU in Slovenije ter podpirajo prehod v brezogljično družbo, vendar se je treba tega lotiti na globalni ravni.
»Vedeti moramo namreč, da je ogljik globalno onesnaževalni vir. Če zapremo eno elektrarno v Šoštanju in odpremo novo na Kitajskem, s tem človeštvo ni naredilo nič. To pomeni, da tranzicija ni naša lokalna strategija, ampak je globalna, tako evropska kot svetovna. Zapiranje TEŠ-a zaradi brezogljične družbe z danes na jutri ni mogoče, saj nimamo brezogljičnega alternativnega vira, ki bi nadomestil energijo iz šoštanjske elektrarne. Dokler tega vira energije nimamo, to pomeni uvoz elektrike od drugod. Če bi denimo uvažali elektriko iz Poljske, ki si je izborila odpustke na emisije CO2 in kjer je kar dve tretjini ogljičnih elektrarn, smo globalno gledano zadevo samo poslabšali. V šoštanjski termoelektrarni imamo precej boljše izkoristke in manjše izpuste onesnažil od poljskih,« je poudaril generalni direktor Premogovnika.
Mag. Mavec je ob tem še izpostavil, da so prebivalci in okolje v Šaleški dolini v preteklosti že plačali precejšnjo ceno zaradi proizvodnje električne energije, saj je bila dolina močno onesnažena. Zato bi bilo zelo nepravično, da bi zaradi politike globalnega onesnaževanja morali prebivalci Šaleške doline znova sami nositi breme prestrukturiranja industrije, ki služi celotni Sloveniji.
»V Premogovniku Velenje si želimo pravično, ekonomsko in socialno tranzicijo, zato bodo seveda potrebna sredstva, ki pa jih Premogovnik sam ne bo zmogel. Že zdaj saniramo degradirane površine z lastnimi sredstvi. Država mora čim prej sprejeti Zakon o zapiranju Premogovnika, v katerem bo določeno, do kdaj bo ta deloval. Za zdaj je še vedno v vseh strateških načrtih določena letnica 2054, vendar pripravljamo različne scenarije obratovanja. Seveda ne govorimo o takojšnjem zapiranju velenjskega premogovnika, saj gre za dolgotrajen proces, ki bo trajal še prihodnjih 20, 30 let, vendar moramo biti na to že danes pripravljeni, da se ne bo tej dolini zgodilo kaj podobnega, kot se je v drugih rudarskih regijah. Prihodnost Premogovnika Velenje je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od našega znanja in načina, kako bomo to znanje izkoristili. »Za razvoj so namenjena evropska sredstva, sredstva EU za prestrukturiranje premogovnih regij ter določena sredstva v Sloveniji. Časa je dovolj, vendar moramo s prestrukturiranjem začeti že danes,« je svoja razmišljanja sklenil mag. Marko Mavec. (bj)