Ob tem so iz Premogovnika Velenje sporočili, da so še vedno globoko pretreseni zaradi nesreče, ki je vzela življenja trem rudarjem, hkrati pa tudi izrazili obžalovanje, da so se ob tej nesreči pojavljajo tudi neresnice o tem tragičnem dogodku in vzrokih zanj. Tako v Premogovniku znova poudarjajo, da je zagotavljanje varnosti v Premogovniku Velenje temelj njihovega delovanja in tudi ključni strateški cilj. Ob tem pa se je treba zavedati, da premogovniki žal predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na moderno tehnologijo in sodobno opremo. Ravno zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo možno raven.
V skladu s temi prizadevanji imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem VTIS, ki 24 ur dnevno spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Podrobno imajo izdelan tudi Načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa, ter vsebuje tudi preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem. Poleg tega imajo skladno z zakonom o rudarstvu in zaradi narave dela vzpostavljeno Rudarsko reševalno službo, v okviru katere deluje Jamska reševalna četa, ki letos praznuje že 118 let delovanja in je sestavljena iz najbolj usposobljenih sodelavcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ter reševati ljudi in premoženje tudi v najzahtevnejših situacijah. In tako je bilo tudi tokrat, ko so reševalci 24 ur dnevno, izmenjaje najprej na 4 ure, dokler je reševanje potekalo še s samoreševalnimi aparati, nato pa na šest ur, pomagali pri reševanju ponesrečenih rudarjev.
V Rudarsko reševalno službo Premogovnika Velenje je sicer trenutno vključen 98 članov, od tega je 77 aktivnih jamskih reševalcev in 21 drugih članov (oskrbniki, tehnično vodstvo in vodstvo), ki so podpora reševalcem. Člani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. V Premogovniku Velenje razpolagajo tudi z lastno dimno komoro, v kateri preverjajo usposobljenost članov Jamske reševalne čete za primere reševanja v izrednih razmerah oz. testirajo usposobljenost reševanja z dihalnimi aparati. Na industrijskem območju PSU Leženj pa so za potrebe urjenja Jamske reševalne čete ter premogovniških gasilk in gasilcev izdelali nov požarni rov, za katerega je glede na to, dai je edini takšen v Sloveniji, zanimanje tudi s strani drugih institucij. V jami imajo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike (vir svežega zraka), tako da jih lahko zaposleni, če bi bilo potrebno, takoj uporabijo, vsi zaposleni pa nosijo za pasom samoreševalni aparat, ki ga lahko po potrebi uporabijo.
Zaradi narave in dinamike odkopavanja premoga iz jam Premogovnika Velenje se določeni dogodki koncentrirajo v osrednjem delu jame (steber NOP), v katerem prihaja do sprostitev pritiskov oz. t. i. seizmičnih pojavov ali celo do stebrnih udarov. Tako na površini, kakor tudi v osrednjem delu jame imajo zato nameščene naprave, ki zaznavajo moč in lokacije teh dogodkov. Sprejeli pa so še dodatne ukrepe za zagotavljanje varnosti zaposlenih in namestili sistem brezstičnega zaznavanja prehodov ljudi v območje stebra NOP, da lahko ob morebitnih dogodkih vedno prepoznajo, koliko ljudi se nahaja v tem območju.
V Premogovniku na koncu izpostavljajo, da kljub vsem naštetim preventivnim in varnostnim ukrepom zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, lahko v jami še vedno pride do dogodkov in izrednih razmer, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji žal ne da predvideti. (bj)