Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, v družbi že vseskozi spodbujajo inovativno razmišljanje zaposlenih, v podjetju pa že vrsto let deluje tudi inovacijska dejavnost, v katero so vključene vse družbe v Skupini Premogovnik Velenje in znotraj katere se generirajo številne uporabne ideje za boljše in varnejše delovne procese. Za svoje inovativne rešitve so doslej prejeli že vrsto priznanj, avtorji letošnje nagrajene inovacije pa so dr. Janez Rošer, mag. Aleš Lamot in Rok Gril, vsi trije so iz Premogovnika Velenje ter dr. Andrej Pal, ki prihaja iz Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Hibridni model za napoved dinamičnega posedanja površine nad podzemnimi deli je sicer inovativna rešitev za natančno spremljanje premikov površja, preprečevanje in omejevanje okoljske degradacije zaradi pridobivanja mineralnih surovin, ki temelji na uporabi analitičnih orodij ter napredni tehnologiji daljinskega zaznavanja objektov. Napoved dinamičnega ugrezanja se izvede z razdelitvijo vplivnega območja na sektorje, izračunom funkcije posedanja za posamezen sektor in primerjavo produktov daljinskega zajema. Oblak točk, pridobljen z metodami daljinskega zaznavanja površja, je s pomočjo pravokotnih ali kvadratnih sektorjev enakih dimenzij razdeljen na manjše dele. Vsakemu sektorju se priredi najbolje prilagajoča ravnina, katere težišče zajema vse vplive znotraj sektorja, ki so posledica podzemnih del (posedanje in dviganje površja) ali sanacije terena (nasipanje in premeščanje materiala). Različni vplivi so namreč razlog, da se posedanje površja v večini primerov obnaša asimetrično, kar onemogoča natančno napoved posedkov s tradicionalnimi matematičnimi funkcijami. Zato so v Premogovniku v sklopu hibridnega modela razvili modificirano sigmoidno funkcijo, ki omogoča popravek za tovrstno asimetričnost. Ta funkcija se je izkazala za ključno pri napovedovanju posedkov, saj omogoča natančnejšo oceno končnega stanja ugreznine in poteka časa za dosego tega stanja.
Sistem omogoča tudi okvirno oceno količine potrebnega materiala za sanacijo končne ugreznine ter spremljanje porabe materiala za dosego konsolidacije. Enostavna uvedba v obstoječi sistem monitoringa omogoča zmanjšanje operativnih stroškov in razširitev uporabe na druga rudarska področja ali infrastrukturne projekte.