Energetika

Prenova HE Zlatoličje tudi uradno končana

S prenovo hidroelektrarne Zlatoličje, jezu Melje in izgradnje male hidroelektrarne Melje dodatnih dragocenih 38,5 GWh na leto več.
Prenova HE Zlatoličje tudi uradno končana

S priložnostno slovesnostjo, ki je včeraj potekala v HE Zlatoličje, se je tudi uradno končal dobrih 62 milijonov evrov vreden projekt prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in izgradnje MHE Melje, ki se je začel že leta 2006. Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je v uvodnem nagovoru poudaril, da je družba Dravske elektrarne Maribor uspešno dokončala še eno pomembno fazo prenove verige elektrarn na Dravi. Gre za projekt, ki je bil za družbo največji finančni zalogaj v zadnjih desetih letih, zato je še toliko bolj pomembno, da je bil dokončan znotraj zastavljenih finančnih okvirov. Konec omenjene rekonstrukcije, pa ne pomeni, je dejal mag. Viljem Pozeb, da se bodo Dravske elektrarne poslej predale le osnovnemu poslu, proizvodnji iz obstoječih elektrarn. Ravno nasprotno, ostajajo razvojno naravnani in že načrtujejo nekatere nove projekte, kot so izgradnja malih HE, postavitev vetrnega polja v Dravski dolini, izraba geotermalne energije in lesne biomase oziroma izrabo vseh tistih virov, ki sodijo med obnovljive. To je naše poslanstvo, je sklenil mag. Viljem Pozeb, saj želimo ostati družba, ki je trajnostno naravnana, okoljsko zavedna in predvsem družbeno odgovorno podjetje.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok pa je izpostavil, da je takšnih dogodkov, kot je ta, ki dokazujejo, da imamo v Sloveniji veliko znanja in usposobljenih kadrov, vedno premalo in dodal, da HSE kot največji proizvajalec in trgovec z električno energijo v Sloveniji ne bi mogel ostati to kar je, brez pomembnega proizvodnega deleža Dravskih elektrarn, kot največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Z končano prenovo največje slovenske hidroelektrarne, je poudaril Blaž Košorok, lahko tudi v prihodnje računamo na varno in zanesljivo oskrbo z energijo ter misli, znanje in vire usmerimo v prenovo zadnje v verigi HE na Dravi – hidroelektrarno Formin ter v gradnjo novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov, s čimer bomo ne nazadnje izpolnili tudi zahteve Evropske Unije.

HE Zlatoličje je bila po štirih desetletjih potrebna temeljite prenove

HE Zlatoličje, prva kanalska elektrarna v Sloveniji, je od leta 1969 obratovala varno in zanesljivo. Po skoraj 40 letih delovanja so se začeli kazati znaki dotrajanosti primarne opreme, predvsem obeh generatorjev in turbin. Glede na velik pomen HE Zlatoličje, ki proizvede več kot petino električne energije družbe Dravske elektrarne Maribor, je bila leta 2003 sprejeta odločitev o začetku priprave projektne dokumentacije za njeno celovito prenovo. Začetek projekta, ki je poleg prenove HE Zlatoličje vključeval tudi prenovo jezu Melje, nadvišanje dovodnega kanala in izgradnjo nove male HE na jezu Melje, sega v leto 2006. Prenova se je začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja marca 2006, prva dela pa so potekala na jezu Melje, kjer je bila izvedena zamenjava hidromehanske opreme jezu z nadvišanjem zapornic vseh šestih pretočnih polj, zamenjana elektro oprema in vodenje, na novo so bili zgrajeni srednjenapetostno in nizkonapetostno stikališče ter nova mala hidroelektrarna na desnem bregu Drave za potrebe izkoriščanja ekološko sprejemljivega pretoka, ki se preliva v strugo Drave. Prenova jezu Melje je bila končana avgusta 2009, mala hidroelektrarna Melje pa je začela obratovati že januarja 2009.
Prenova HE Zlatoličje se je začela julija 2007, razlog za zamik začetka del v HE Zlatoličje v primerjavi z deli na jezu Melje pa je bila predvsem potreba po optimalni izkoriščenosti hidrologije Drave. Dela so potekala do aprila 2008, ko je bila uspešno izvedena prva sinhronizacija agregata 2 z omrežjem in je ta začel pogodbeno poskusno obratovati. Žal je v tem času prišlo do težav na nosilnem ležaju turbine, za kar je naročnik sprožil postopek reklamacije v času garancijske dobe.
Reklamacijski postopek in odprava napak na turbini agregata 2 sta povzročila, da se prenova agregata 1 ni začela julija 2008, kot je bilo sprva predvideno, ampak šele julija 2011, ko so bile sanirane in odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene na agregatu 2.
Prenova agregata 1 se je tako začela šele 15. julija 2011 in je potekla v načrtovanih okvirjih ter brez večjih zapletov. Končana je bila konec septembra 2012, ko je bil prenovljen agregat 1 uspešno sinhroniziran z omrežjem. Sledila sta enoletno poskusno obratovanje in izvedba upravnih postopkov za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno oktobra 2013, kar se šteje tudi za konec prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in MHE Melje.
Po besedah vodje projekta prenove Aleša Kirbiša so bili s prenovo dosežene tudi pomembne izboljšave in povečani izkoristki, in sicer je bila z zamenjavo primarne in sekundarne opreme dosežena večja zanesljivost delovanja objektov, povečal se je inštalirani pretok elektrarne iz 450 m3/s na 530 m3/s in s tem izenačitev pretoka obratovalne verige DEM, ki skupaj z jezom Melje sedaj znaša 550 m3/s, povečala se bo srednja letna proizvodnja: HE Zlatoličje za 34 GWh in MHE Melje za  4,5 GWh, povečala se je inštalirana moč na pragu elektrarne za 12 MW, ki sedaj znaša 126 MW, poleg tega pa bo zagotovljena tudi večja sposobnost sekundarne regulacije.

Brane Janjić

Brane Janjič
O avtorju