Vlada odgovorila na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti o presoji vplivov na okolje.
Vlada je sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz evropske direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Po evropski direktivi je sistem prostorskega načrtovanja zastavljen fazno. To pomeni, da ima v času priprave prostorskega načrta vsaka faza oziroma del prostorskega načrta vpeljano sodno varstvo zoper sprejete odločitve oziroma je to možno zoper končno odločitev. Slovenija v tem pogledu izpolnjuje vse zahteve, postavljene v Direktivi o presoji vplivov na okolje (PVO) in Direktivi o celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO) ter v Aarhuški konvenciji, saj ima vsaka faza posebej zagotovljeno sodelovanje javnosti v obliki javne razgrnitve gradiva in zbiranja pripomb. S tem ni poseženo v pravice javnosti do zgodnjega in učinkovitega sodelovanja zadevne javnosti, saj ima možnost sodelovati v postopku priprave prostorskih načrtov, podati svoje pripombe na razgrnjeno gradivo, prejeti opredelitev pristojnega organa do teh pripomb in vložiti zahtevo za sodno varstvo.
Glede dostopa do sodnega varstva Slovenija ponovno pojasnjuje, da poleg sodnega varstva zoper PVO obstaja tudi sodno varstvo zoper prostorske načrte, ki vključuje okoljsko presojo po Direktivi o CPVO. Zoper sklep o potrditvi najustreznejše variante v postopku DPN obstaja pravna možnost vložitve upravnega spora na Upravno sodišče, kot bistveno pravno sredstvo pa obstoja postopek ocene ustavnosti in zakonitosti prostorskih načrtov kot splošnih pravnih aktov pred Ustavnim sodiščem. Vsi prostorski načrti so po oceni Slovenije sprejeti zakonito in v skladu z evropskim pravnim redom.
Prav tako vlada v odgovoru pojasnjuje, da Slovenija že od leta 2013 aktivno pripravlja spremembe prostorske in gradbene zakonodaje, ki so v zaključni fazi priprave in katerih sprejem je predviden letos, uveljavitev zakonov pa je predvidena s 1. januarjem prihodnje leto. V tem okviru bo nov Zakon o urejanju prostora postal krovni zakon za prostorsko načrtovanje, zemljiško politiko in prostorske ukrepe. Urejal bo tako občinsko prostorsko planiranje in načrtovanje, kot tudi prostorsko načrtovanje države, pri čemer bo vpeljana nova vrsta postopka, ki združuje faze prostorskega načrtovanja, projektiranja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena.
Kot je vlada še poudarila v svojem odgovoru na opomin, bo s prenovo zakonodaje Slovenija še izboljšala sistem prostorskega načrtovanja in okoljskih presoj, zato s pri pripravi nove zakonodaje vodi odprt dialog z drugimi deležniki v prostoru ter zainteresirano in strokovno javnostjo.