Muhavost narave in izjemno dolgo sušno obdobje je pustilo davek tudi na proizvodnji hidroelektrarn, saj so te v prvih dveh letošnjih mesecih uspele zagotoviti le polovico lanskih količin električne energije. Potem, ko smo se na začetku lanskega leta lahko pohvalili z izjemno hidrologijo, ki je omogočala celo rekordne proizvodne rezultate, je letošnja slika povsem drugačna. Tako so se na vseh naših treh osrednjih vodotokih v prvih letošnjih dveh mesecih soočili z nizkim vodostajem in posledično precej slabšo proizvodnjo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Hidroelektrarne na Dravi so tako v prvih dveh mesecih v prenosno omrežje oddale zgolj 234,4 milijona kilovatnih ur oziroma le 51 odstotkov lanskih primerljivih količin. Še slabše so jo odnesle hidroelektrarne na zgornji in spodnji Savi, ki so skupaj v januarju in februarju v prenosno omrežje oddale 94,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le 43 odstotkov lanskih količin. Za skoraj 41 odstotkov pa je bila v primerjavi z lani manjša tudi proizvodnja elektrarn na Soči, ki so v prvih dveh letošnjih mesecih uspele zagotoviti 92,1 milijona kilovatnih ur električne energije. Da smo na začetku leta priča precejšnjim odstopanjem od prvotnih pričakovanj, govori tudi podatek, da so bili dejansko doseženi proizvodni rezultati hidroelektrarn v januarju in februarju za kar 23 odstotkov pod prvotnimi bilančnimi napovedmi.
Drugače pa je bilo iz domačih virov v prvih dveh letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddanih 2 milijardi 65 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 17,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in za 8,7 odstotka manj od bilančnih pričakovanj.