Na konferenci so predstavili najnovejše trende in prakse vzdrževanja elektroenergetskih naprav, objektov in opreme. Strokovnjaki iz elektroenergetskega sektorja so v strokovnih referatih predstavili uveljavljene prakse in novosti vezane na vzdrževanje v prenosu, distribuciji in proizvodnji električne energije. Ne nazadnje pa nudi spoznanje, kakšni so razvojni izzivi slovenske energetike in trendi, katerim bi morali posvetiti posebno pozornost.
V uvodnem predavanju je Drago Bokal spregovoril o podatkovni podpori analitiki. Ker gre za široko področje, se je osredotočil na statistiko dogodkov ter poudaril, da je temelj vzpostaviti ključne značilnosti tega področja ter sinergijo med sodelujočimi, saj to delo terja vso podporo, če želijo biti uspešni. Statistika podatkov je zelo široko področje, poudarek pa je na vseh fazah bivanja podatkov, v katerih statistika sodeluje – od nastanka do njihove hrambe ter uporabe. Cilji statistike dogodkov je predvsem spremljanje zanesljivosti naprav ter uporaba izsledkov za potrebe vzdrževanja in spremljanje zanesljivosti dobave električne energije odjemalcem. Koncept pa je treba postaviti na osnovi tega, kaj je treba spremljati. Vedeti moramo, kaj se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, kako se je zgodilo in poznati materialne posledice. Iz tega tvorimo posamezne podatkovne skupine. Vse to lahko strnemo v temelje, ki so osnova za vzpostavitev povezljivosti aplikacij in njihovo nadgradnjo, pri čemer pa je potreben čas in tudi sredstva.
V okviru predstavitve skupine za vzdrževanje prenosnih elektroenergetskih naprav so se sodelujoči osredotočili na statistiko dogodkov, podatke o vzdrževanju in njihov prikaz, diagnostiko prenosnih naprav in podatkovno podporo aplikacijam v vzdrževanju, vzdrževanju in obnovi prenosnih naprav ter odpravi posledic naravnih ujm na objektih prenosa. Primož Ribič je v referatu predstavil razvoj aplikacije za pomoč pri dostopih do daljnovodnih stebrov, ki je nastala po naključju in se je že izkazala kot zelo uporabna, saj omogoča poznavanje tras in posameznih geografskih posebnosti, kar je prav tako ključno za kakovostno in učinkovito izvajanje vzdrževanja daljnovodov. Aleš Zupančič je spregovoril o prehojeni poti na področju dela z brezpilotnimi zrakoplovi, za kar so se v Elesu odločili v začetku leta 2020. Rezultati njihove uporabe so možnost detajlnega pregleda daljnovoda, sanacija brez izklopa omrežja in zanesljivejšo pripravo na dela. V zaključku je podal še pogled v prihodnost ter spregovoril o izzivih, ki še čakajo. Jure Praznik je predstavil nastajanje smernic za vzdrževanje in diagnostiko SINCRO.GRID naprav, s katerimi se srečujejo prvič. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o konceptualizaciji elektroenergetske in upravljavske plati vzdrževanja med dogodki in nalogi za delo. Prav podatki o dogodkih in z njimi povezanimi nalogi za delo so namreč temelj informatizacije operativnih procesov v podjetij, ki skrbijo za del elektroenergetskega sistema.
V razpravi o tehničnih predpisih, standardih, vplivih na kakovost električne energije so se sogovorniki osredotočili na kritični pregled obstoječe zakonodaje, izrazoslovje v tehnični regulativi in zakonodaji, uporabo in nadgradnjo obstoječe zakonodaje ter na zakonodajo in regulativo varnosti in zdravja pri delu. Krešimir Bakič je orisal primerjavo nacionalnih določil o standardih za projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov v Sloveniji, Avstriji in Italiji na področju uporabe, upoštevanja zanesljivosti, vplivih vetra in žleda. Robert Maruša je predstavil inovativni pristop k analizi ozemljitvenega sistema visokonapetostnih daljnovodnih stebrov, ki omogoča postopno izmero vseh ozemljil. Prednosti meritev z lokatorjem so merjenje s stranskim odmikom, določitev smeri toka oziroma vzporednih vodnikov ter upravljanje oddajnika na daljavo. Janez Ribič je opisal uporabo statistike okvar za določitev optimalnega intervala vzdrževanja, kar je ključno za zagotavljanje nemotenega obratovanja elementov elektroenergetskega sistema. Poleg tega pa je beseda tekla tudi o rezultatih obdelav statistike dogodkov v elektroenergetskem sistemu Slovenije, ki morajo biti, zbrani v bazo podatkov, ki jo je treba redno posodabljati. To pa omogoča nadgradnjo obstoječe ali izdelavo nove aplikacije.
Ključni izziv je izvedba vzdrževanja kar najbolj optimalno
V popoldanskem delu srečanja je beseda tekla o vzdrževanju distribucijskih elektroenergetskih naprav, kjer so se osredotočili na informacijsko tehnologijo kot podporo vzdrževanju, uporabo sodobne tehnologije pri pregledovanju nadzemnih vodov in vzdrževanju distribucijskih naprav. Martin Podlogar je povedal, da za boljši vpogled v stanje sredstev v podjetju Elektro Ljubljana pilotno razvijajo aplikacijo za ocenjevanje stanja distribucijskih transformatorjev na podlagi metode, ki predpisuje način ocene verjetnosti in finančnih posledic odpovedi za posamezno sredstvo. Metoda pripomore k preglednejšemu in učinkovitejšemu odločanju o vzdrževanju po potrebi ter omogoča vpogled v obvladovanje tveganj odpovedi sredstva. Poleg te aplikacije v podjetju uporabljajo tudi produkt, ki omogoča, da so preventivna vzdrževanja sredstev optimalno načrtovana, za samo izvedbo pa se uporabi čim manjše število delovnih planov, s pomočjo katerih se zagotovi optimalna izraba potrebnih virov. Manjše število delovnih planov pa pripelje do lažjega vzdrževanja le-teh in zmanjša in zmanjša možnost napak pri njihovem upravljanju. V sodelovanju podjetja TROIA, ki je razvilo inovativno rešitev uporabe tehnologije obogatene in mešane resničnosti za vizualizacijo podatkov in informacij iz zalednih IT sistemov, in Elektra Ljubljana pa je nastal projekt vizualizacije prostorskih podatkov podzemne infrastrukture in prikaz ključnih informacij delovanja sredstev na terenu v realnem času, kar je ključno za podporo operativnim procesom v podjetju, ki upravljajo z omrežji kritične infrastrukture, kot je Elektro Ljubljana. S tem se delavcem na terenu omogoči lažji pregled in analizo sredstev ter olajša odločitve pri morebitnih ukrepanjih in vzdrževalnih procesih.
Ob koncu srečanja so v skupini vzdrževanje proizvodnih elektroenergetskih naprav predstavili rekonstrukcijo HE Hubelj, ki bo z načrtovanimi rešitvami pridobila na zanesljivosti, varnosti in energetski učinkovitosti. Predstavljene so bile glavne ugotovitve in pridobljene izkušnje pri izvedbi prvega remonta agregata v ČHE Avče. Namen remonta je bil preveriti stanje opreme ter izvesti vsa potrebna dela za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja ČHE v okviru projektiranih parametrov za naslednje osemletno obdobje. Predstavljena je bila tudi sanacija hidromehanske opreme na HE Krško in HE Arto-Blanca ter proces zmanjševanja povečanih vibracij na statorskem paketu in ohišju na šestih sinhronskih generatorjih na HE Vuhred in HE Ožbalt.