Zaradi znižanja podpor so se investicije v fotovoltaiko skoraj ustavile, pri čemer obstaja kar nekaj rešitev, ki bi jih lahko znova spodbudile.
V Velenju je pred kratkim v okviru projekta Intrenacionalizacija-steber razvoja Univerze v Mariboru potekala mednarodna delavnica z naslovom Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, na kateri so gostujoči strokovnjaki predstavili alternativne in sodobne načine izkoriščanja fotovoltaike, integracijo fotovoltaike v elektroenergetski sistem in njihov vpliv na energetske kazalnike stavb.
Kot so poudarili uvodoma, je izkoriščanje obnovljivih virov energije s sistemi fotovoltaike doživelo razmah v letih med 2007 in 2013, v zadnjih letih pa so investicije v tovrstne sisteme skoraj zanemarljive. Razlogov za to je več, bistven pa je bil znižanje finančnih spodbud na osnovi sistema obratovalnih podpor (ang. feed-in tarif). Tako so bile leta 2013 izvedene še zadnje večje investicije v sončne elektrarne, ki so za vlagatelja še imele ekonomsko korist. Zato se je v zadnjem času razmahnilo iskanje alternativ na področju izkoriščanja fotovoltaičnih sistemov, pri čemer se še zlasti veliko govori o neto meritvah. Gre za model, ki v Sloveniji sicer še ni uveljavljen, bi pa lahko uspešno nadomestil feed-in tarife. Neto merjenje (net metering) namreč ponuja možnost merjenja in upravljanja energije v stavbah z odštevanjem energije, ki je proizvedena iz PV sistema, od energije, ki se v stavbi porabi. Cilj takšnega sistema je, kot je povedal dr. Peter Virtič, predvsem proizvajati električno energijo za lastne potrebe, omrežje pa uporabiti kot navidezni hranilnik energije, pri čemer se glede na potrebe stavbe energija oddaja ali črpa iz omrežja.
Zanimivo alternativo izrabe fotovoltaičnih sistemov je predstavil tudi prof. dr. Jurij Avsec iz Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru. Kot je dejal, je problem običajnih fotovoltaičnih sistemov namreč ta, da pri proizvodnji električne energije izkoristijo le 15 odstotkov energije sončnega obsevanja. Takšno pomanjkljivost pa bi lahko uspešno odpravila sončna kogeneracija, ki proizvede kar petkrat več energije od običajnega fotovolatičnega sistema, izkoristek pa je kar 75 odstoten, saj se toplotna energija, ki bi se sicer izgubila, uporablja za ogrevanje vode.
Veliki ekonomski in tehnični zadržki pri večjem izkoriščanju sončne energije po besedah dr. Grigorisa Papagiannisa izhajajo tudi iz priključitve na omrežje. Kot je poudaril, je infrastruktura marsikje stara, dimenzionirana predvsem za velike proizvajalce, pri čemer se pojavlja problem nepredvidenih hitrih nihanj obremenitve omrežja. Rešitev temu so t. i. »pametna omrežja«, ki so bolj prilagojena na nihanja v proizvodnji električne energije, bolj samoregulativna in fleksibilna, predvsem pa zagotavljajo bolj decentralizirano upravljanje in pa shranjevanje viškov energije.
Na delavnici je bilo še slišati, da so kljub velikim prostorskim zmožnostim, ki obstajajo v Sloveniji, investicije v sončne elektrarne v zadnjih letih neznatne. S tega vidika je zato nedvomno zanimiv tudi projekt M2RES, ki ga je predstavil Marko Govek iz Mestne občine Velenje. Cilj omenjenega projekta je ponovna oživitev degradiranih območij, kot so zapuščena industrijska, rudarska, vojaška in transportna območja, s pomočjo vlaganj v obnovljive vire energije. Vendar pa je v zvezi s tem bilo poudarjeno, da so lahko v trenutnih razmerah tovrstne naložbe ekonomsko upravičene zgolj v primeru večjih investicij, kjer fotovoltaika predstavlja samo »dodano vrednost«. (bJ)