Da bi bile politike blažitve podnebnih sprememb uspešne pri zmanjševanju emisij, je treba po njunem mnenju upoštevati in obravnavati možne družbene posledice zaradi izvajanja teh politik. Skupaj z usklajenim političnim delovanjem na več ravneh in družbenim sodelovanjem so to ključni dejavniki uspeha izvajanja podnebnih politik, ki so koristne za vse, za zmanjševanje negativnih učinkov davkov na ogljik in energijo ter za maksimiranje koristi za okolje in zdravje.
Da bi Evropa dosegla cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, se opira na portfelj instrumentov politike, kot so zakonodajne, gospodarske in finančne spodbude, izobraževanje, usposabljanje ter raziskave in razvoj. Sporočilo publikacije je, da nekateri od teh ukrepov, zaradi višanja cen fosilnih goriv, omogočajo razvoj nizkoogljičnih tehnologij in izboljšanje energetske učinkovitosti. Takšni ukrepi imajo neposredne učinke na kakovost življenja ljudi, tako ekonomske kot okoljske. Obseg teh učinkov je odvisen od socialno-demografskega konteksta, kot so raven dohodka, lokacija, zaposlitev ali starost. Poleg zmanjšanja emisij lahko politike blažitve podnebnih sprememb ustvarijo dodatne okoljske koristi, kot je izboljšanje kakovosti zraka, kar omogoča dobro zdravje in počutje ljudi. Gospodinjstva z nižjimi dohodki in ranljive skupine imajo več koristi od teh učinkov, kar pripomore k zmanjšanju okoljske neenakosti. Ukrepi, ki vodijo k povišanju cen energije (na primer davki na ogljik in energijo) nesorazmerno vplivajo na finance gospodinjstev z nižjimi dohodki. To lahko ogrozi sprejemljivost in učinkovitost podnebnih politik.
Zagotavljanje pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost se lahko opira na zasledovanje treh komplementarnih ciljev. Prvi izmed teh je usmerjenost k politiki blaženja podnebnih sprememb, ki so koristne za vse in, ki zmanjšujejo tako družbeno neenakost kot emisije (na primer izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ali vlaganje v trajnostno mobilnost). Drugi cilj je zmanjšanje denarnih neenakosti, ki so posledica prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo (na primer uporaba prihodkov od davka na ogljik za pomoč ranljivim skupinam). Tretji cilj pa je maksimiranje drugih koristi, na primer koristi za zdravje.
Publikacija prinaša tudi sporočilo, da je treba oblikovati, izvajati in spremljati takšne politike za ublažitev podnebnih sprememb, ki so učinkovite, trajnostne in družbeno sprejemljive. Za dosego tega zato pozivajo k usklajenosti različnih vladnih ravni upravljanja in različnih politik. Za oblikovanje takšnih podnebnih politik je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov: socialnih partnerjev, podjetij, akademskih krogov, nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe.
Kot sta še zapisali Evropska agencija za okolje in Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v izdani publikaciji, so potrebna nadaljnja prizadevanja za boljše dokumentiranje, merjenje in razumevanje družbenih vplivov in neenakosti na politike blažitve podnebnih sprememb.