Pri obnovljivih virih energije upoštevati celovitost EES

Na včerajšnjem skupnem zasedanju Splošnega odbora za politične in notranje zadeve ter Splošnega odbora za gospodarstvo Parlamentarne dimenzije Srednjeevropske pobude je predsednik DZ dr. Milan Brglez med drugim poudaril, da so skupno upravljanje energetskih trgov v korist potrošnikov, energetska samozadostnost ter spoprijemanje s podnebnimi spremembami področja, ki bistveno presegajo zmogljivosti in zmožnosti posameznih držav, zato je njihovo regionalno upravljanje neizbežno.

Na sestanku Splošnega odbora za gospodarstvo Parlamentarne dimenzije Srednjeevropske pobude - Energetska unija na poti do večje samozadostnosti - je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek med drugim poudaril pomen priprave Energetskega koncepta Slovenije kot temeljnega strateškega dokumenta na področju energetike. Izpostavil je tudi nekatere pomembnejše vidike na področju uvajanja obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) v luči sodobnih evropskih energetskih trendov.  

Najboljša izbira je kombinacija jedrske in hidro energije

Dr. Davor Kontić, Inštitut Jožef Stefan, je opozoril na nekatere ključne ugotovitve, predstavljene v študiji Ocena vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030 s poudarkom na jedrski tehnologiji (študija OVJE). Koncept, ki ga uveljavlja OVJE, je inovativen na področju razumevanja in ocenjevanja vzdržnosti. To postavlja Slovenijo na sam vrh držav, ki odgovorno in celovito razumejo razvoj.    

Ena ključnih ugotovitev v omenjeni študiji je, da je za zadovoljevanje potreb po električni energiji do leta 2050 najboljša izbira kombinacija jedrske in hidro energije. Drugi obnovljivi viri so manj pomemben delež pri zadovoljevanju potreb. Pomemben omejitveni dejavnik pri tem je prostorska razpoložljivost. Družbene in gospodarske spremembe, ki bi omogočile bilančno pomembno uveljavitev varčevanja oziroma učinkovite rabe energije, niso izvedljive do leta 2050, tako da je treba odločitev o gradnji novih zmogljivosti sprejeti čim prej.    

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je predstavil problematiko trga cen električne energije v Evropski uniji kot potencialnega dejavnika nestabilnega delovanja prenosnih elektroenergetskih omrežij. Omenil je tudi, da je bil v obdobju od 2010 do 2015 glavni dejavnik vpliva na povečevanje končnih cen električne energije v uvajanju podpornih shem za proizvodnjo električne energije iz energije vetra in sonca.  

Končne cene električne energije bodo v naslednjih desetih letih naraščale zaradi uvajanja CRM mehanizmov (zagotavljanje vzdržnega finančnega okolja za velike proizvodne enote) ter zaradi vlaganj v pametna omrežja (obvladovanje razpršene proizvodnje in porabe) in v hranilnike električne energije. Omenjene cene pa bodo naraščale tudi zaradi vlaganj v  prečne transformatorje zaradi obvladovanja nenadzorovanih fizičnih tokov električne energije, proizvedene iz OVE (predvsem sonce, veter). Višine obratovalnih podpor za proizvedeno električno energijo iz energije vetra in sonca pa se bodo zniževale zaradi zniževanja cen fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn. Glede na obstoječe borzne cene ni osnove, da bi bile ukinjene.  

Na Elesu ponosni na sodobne elektroenergetske projekte  

Mag. Aleksander Mervar je omenil tudi Elesove projekte pametnih omrežij (sistem za ugotavljanje meja obratovanja SUMO, upravljanje s porabo DSM) ter razvojne projekte, kot so WAMPAC (nadzor nad stanjem EES), hranilniki električne energije in kompenzacijske naprave. Na kratko je predstavil tudi nekatere pomembne mednarodne projekte, pri katerih sodeluje Eles (NEDO/Hitachi, Horizon 2020 in drugi).    

Kot je še poudaril, je zagovornik povečevanja deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije, vendar na preudaren, do vseh korekten način, brez izkrivljanja trga in tržnih cen električne energije, upoštevajoč celovitost in občutljivost celotnega elektroenergetskega sistema, tako Slovenije kot območja Evropske unije.