Energetska revščina postaja vse bolj prepoznana kot problem, ki zahteva ustrezno in učinkovito naslavljanje s strani državnih akterjev.
To je eden od ključnih poudarkov konference Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni, ki je potekala v začetku oktobra. Dogodek je bil namenjen iskanju učinkovitih rešitev za izzive energetske revščine, pojasnjuje organizator Focus, društvo za sonaraven razvoj.
Evropska unija nalaga državam članicam, da v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opredelijo problematiko in pripravijo definicijo energetske revščine ter ustrezne ukrepe za njeno zmanjševanje. Ker so specifike energetske revščine od države do države različne, naj bi vsaka država pripravila svojo definicijo ter ukrepe.
V zvezi s tem društvo Focus opozarja, da Slovenija trenutno nima sprejete ustrezne merljive definicije energetske revščine in ukrepov, ki bi iz tega izhajali. V zadnjem osnutku Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je problematika energetske revščine sicer omenjena, vendar v dokumentu ni predvidenih ukrepov, predloga definicije, ciljnih kazalnikov ter načina merjenja učinkovitosti in uspešnosti ukrepov. Po besedah dr. Tomislava Tkalca, društvo Focus, je tema energetske revščine v trenutnem osnutku NEPN-a obdelana nezadovoljivo, saj pripravo omenjene vsebine pušča za obdobje 2021 - 2023, ko naj bi bila določena definicija energetske revščine ter pripravljen Akcijski načrt za boj proti energetski revščini.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Bojan Kumer je med drugim dejal, da v Sloveniji še nimamo zakonske opredelitve energetske revščine, zato bo to prvi izziv, ki ga bomo morali rešiti. V preteklosti so na ministrstvu že pripravili osnovni okvir za umestitev izvajanja ukrepa zmanjševanja energetske revščine preko Ekosklada. Pričakujejo, da bodo še v letošnjem letu izpolnjeni pogoji za izvajanje tega ukrepa. Čeprav v NEPN-u zaenkrat še ni predvidenih ukrepov, pa se v Sloveniji po besedah mag. Kumra izvaja nekaj programov in projektov, katerih namen je zmanjševanje energetske revščine.
Direktorica Eko sklada, mag. Mojca Vendramin je na omenjeni konferenci predstavila ukrepe Ekosklada za zmanjšanje energetske revščine v okviru projekta ZERO, ki predstavlja brezplačen energetski nasvet prejemnikom denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Med drugim je povedala, da je v pripravi nov ukrep, financiran iz kohezijskih sredstev, ki bo zagotovil energetsko obnovo stavb 500 gospodinjstvom.
Na omenjeni konferenci so predstavili tudi tri evropske projekte na temo energetske revščine, ki jih izvaja Focus, društvo za sonaraven razvoj, in sicer: projekt IDEA (namenjen razvoju digitalnih orodij za izobraževanje o energetski revščini in energetsko svetovanje v gospodinjstvih), projekt EmpowerMed (naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, še posebej se osredotoča na vključevanje in opolnomočenje žensk ter vplivu energetske revščine na zdravje) ter raziskovalni projekt ENGAGER (osredotoča se na integracijo znanja o indikatorjih in potencialnih definicijah energetske revščine, analizi ukrepov ter izmenjavi znanja).