V teh dneh se končuje dve leti in pol trajajoč mednarodni projekt PV LEGAL.
Projekt, ki ga je financirala Evropska komisija v okviru programa Intelligent Energy for Europe, je obsegal tri faze in potekal kar 30 mesecev. Glavni cilj projekta je premagovanje birokratskih ovir, ki zavirajo razvoj fotovoltaike po Evropi, in skrajšati čas priključitve fotonapetostnega sistema na elektrodistribucijsko omrežje. Priključitev danes v različnih evropskih državah namreč traja od enega meseca do več let.
Pri projektu je sodelovalo 13 nacionalnih industrijskih združenj za fotovoltaiko - med njimi tudi Združenja slovenske fotovoltaične industrije, Evropsko združenje fotovoltaične industrije (EPIA) in svetovalna družba Eclareon. Poleg naštetih so sodelovali še partnerji iz Nizozemske, Češke, Portugalske in Bolgarije.
Prvi korak je bila vzpostavitev obširne baze podatkov s podrobnimi opisi obstoječih pravno-upravnih postopkov v 12 državah EU in oblikovanje predlogov predvidenih ukrepov, na katere morajo vlagatelji v sončne elektrarne opozoriti. Baza bo omogočala sistematično analizo praktičnih izkušenj, ki jih imajo vlagatelji s priključitvijo sončnih elektrarn na omrežje. Odstranitev birokratskih ovir je namreč ključnega pomena tako za industrijo kot za EU.
Po vzpostavljeni bazi podatkov so politični odločevalci in elektrodistributerji organizirali srečanja na nacionalnih forumih, konferencah in strokovnih delavnicah, ki so s pomočjo konstruktivnih razprav pripeljala do oblikovanja priporočil za izboljšanje in poenostavitev administrativnih postopkov. Tako je tudi Združenje slovenske fotovoltaične industrije pripravilo nacionalni forum Premagovanje ovir za hitrejši razvoj fotovoltaičnega trga v Sloveniji. Namen združenja je namreč širiti zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaične industrije, za čim širšo uporabo fotovoltaike v Sloveniji.
Kot tretja faza pa je bila na sporedu zaključna delavnica evropskega projekta PV LEGAL in izdelava zaključnega poročila za 12 ključnih držav.
Slovenija dober primer zmanjševanja administrativnih ovir pri gradnji fotovoltaičnih elektrarn
Raziskovalci so se tekom projekta dokopali do zanimivih ugotovitev, ki so jih razkrili v nedavno objavljenem poročilu. Čeprav se rezultati med državami zelo razlikujejo, je skupna ugotovitev, da mnoge države članice, med njimi tudi Slovenijo, kljub napredku, čaka še veliko dela na področju odstranjevanja administrativnih ovir pri uvajanju obnovljivih virov energije, še posebej sončnih elektrarn.
Največja ovira za uvedbo preprostih fotovoltaičnih sistemov, še vedno ostajajo problemi, vezani na priklop na omrežje. Dolgotrajni postopki, nejasne razlage pravil ali preveliki stroški, so nekatere od glavnih ovir, s katerimi se srečujejo v večini držav članic, obravnavanih v projektu. Da bi se države članice izognile diskriminatornemu stanju, morajo postaviti jasne roke in zagotoviti sorazmerne in pregledne stroške priključitve na omrežje.
Rezultati po posameznih državah so zelo različni. V nekaterih državah je opaziti izboljšave. Število sončnih elektrarn na stanovanjskih objektih tako najhitreje narašča v Franciji, Grčiji, Nemčiji, na Nizozemskem in Portugalskem. Sistemi spletne registracije, nezapleteni postopki, ki omogočajo, da vse uredimo na enem mestu, so skrajšali čas, potreben za administrativne postopke.Toda drugod po Evropi stanje ni tako rožnato. Zaradi preveč obremenjujoče birokracije je v Španiji potrebnih kar 89 tednov za postavitev sončne elektrarne na večjih strešnih površinah. Skoraj polovico investicijske vrednosti sončne elektrarne odpade na stroške, ki jih povzročijo zapleteni predpisi in postopek priključitve na omrežje. Enako stanje je v Bolgariji in v Združenem kraljestvu.
V zaključnem poročilu projekta je za Slovenijo navedeno, da prostorsko planiranje pogosto ovira gradnjo sončnih elektrarn, zato je to treba spremeniti. Problem so različni pogoji za priključitev sončnih elektrarn na elektroenergetsko omrežje ter dolgi in zapleteni postopki pred dejansko postavitvijo elektrarne. Pristojni organi morajo pripraviti jasna in transparentna navodila za priključitev na omrežje, ki jih je treba javno objaviti in določiti korake do priključitve na omrežje. Poročilo pa ugotavlja tudi, da izvajalci projekta v Sloveniji niso našli ovir pri pravilih in standardih za priključitev sončnih elektrarn na omrežje in pri zagotovitvi ustrezne kapacitete omrežja za novo sončno elektrarno. Zato je bila Slovenija izpostavljena kot dober primer države pri zmanjševanju administrativnih ovir pri gradnji fotovoltaičnih naprav za pridobivanje električne energije.
Ker bo fotovoltaika v letu 2020 zasedala pomemben delež med obnovljivimi viri energije (20 odstotkov), je treba zagotoviti, da razvoj te tehnologije ne bo administrativno oviran. Nižanje administrativno povzročenih stroškov pa bo izboljšalo stroškovno učinkovitost naložb v sončne elektrarne. To bo spodbudilo tudi več tovrstnih naložb in ustvarilo pogoje za znižanje finančnih podpor.
Vendar z zaključkom projekta PV LEGAL, zgodbe še ni konec. Delo se bo nadaljevalo maja, ko bo nov projekt, imenovan PV GRID, pričel poglobljeno analizo integracije omrežij in fotovoltaike. Gre praktično za nadaljevanje začetega dela, pri katerem pa bodo sodelovali tudi operaterji distribucijskega omrežja.
Polona Bahun
Več na: www.pvlegal.eu