Prihaja nov zakonodajni sveženj o energetski infrastrukturi

Evropski parlament je na zadnjem zasedanju prižgal zeleno luč za novo evropsko zakonodajo povezano z umeščanjem transevropske energetske infrastrukture v prostor. Do leta 2020 naj bi namreč  bilo treba v posodobitev plinskega in elektroenergetskega omrežja v Evropi vložiti 200 milijard evrov, in sicer 140 milijard evrov za visokonapetostne prenosne sisteme za električno energijo, hranilnike energije in vpeljavo pametnih omrežij, 70 milijard za plinovode, terminale utekočinjenega plina in skladišča ter 2,5 milijarde evrov za razvoj tehnologij za zajem ogljikovega dioksida. Z drugimi besedami to pomeni bistveno pospešitev dosedanjih vlaganj v omenjene projekte, pri čemer pa so se  kot ena glavnih ovir pokazali dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor. Zato je bil za ključne projekte, ki so širšega evropskega pomena in bistveni  za vzpostavitev enotnega energetskega trga, predlagan  nov zakonodajni okvir. Na ta način naj bi zagotovili preglednejše postopke v procesu pridobivanja gradbenih dovoljenj in jih skrajšali na največ tri leta in pol ter tako posredno zagotovili tudi precejšnje prihranke v fazi priprave projektov. Spremembe zakonodaje mora formalno potrditi še evropski Svet, veljala pa bo za vse projekte tako imenovanega skupnega interesa oziroma tiste, ki imajo čezmejne vplive ali pozitivno vplivajo na interese dveh ali več držav članic EU. Končno odločitev o seznamu projektov skupnega interesa iz vse EU, za katere bo veljala omenjena zakonodaja, bo sprejela evropska komisija. Prvi seznam naj bi bil znan do poletja, posodabljali pa ga bodo vsaki dve leti. Za omenjene projekte bodo na voljo tudi nepovratna evropska sredstva, in sicer naj bi bilo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope do leta 2020 za energetsko infrastrukturo na voljo 9,1 milijarde evrov, EU pa bo sofinancirala do polovice stroškov študij in del oziroma v izjemnih primerih do 80 odstotkov stroškov projektov.
Evropski komisar za energijo Gunther Oettinger je ob potrditvi omenjene zakonodaje poudaril, da gre za pomemben korak v smeri spodbuditev infrastrukturnih investicij. Postopki za umestitev projektov skupnega interesa se bodo tako z dvanajst let in več skrajšali na slabe štiri, to pa bo investitorjem prihranilo dragocen čas in denar. Hkrati pa bomo s pospešeno izgradnjo meddržavnih infrastrukturnih energetskih povezav zagotovili hitrejši prehod k skupnemu evropskemu energetskemu trgu, ki bo s povečanjem konkurenčnosti prinesel koristi vsem odjemalcem. (bj)