V okviru spremljevalnega programa 14. festivala dokumentarnega filma je v organizaciji Zavoda Maja Weiss in Cankarjevega doma potekala okrogla miza o argumentih za in proti jedrski energiji. Povod za pogovor je bil film režiserke Maje Weiss ob premieri drugega dela svojega dokumentarnega filma z naslovom Pobratim smrti. Ta prikazuje življenje Anatolja Rižova in njegove družine, ki v tihem objemu radiacije živi v ukrajinski vasici nedaleč od Černobila. Kot je dejala Weissova, je želela odpreti dialog med znanostjo, umetnostjo, politiko in gospodarstvom. Sogovorniki so ji pritrdili, saj je tovrstnih pogovorov med stroko in javnostjo premalo.
Letni odmerek sevanja do dveh milisievertov je zdravju neškodljiv
Glede količine sevanja, ki je človeku nevarno, dr. Tomaž Šutej z Uprave RS za varstvo pred sevanji meni, da same izjave ljudi ne odražajo resničnega stanja sevanja, poleg tega pa je danes v uporabi povsem drugačen sistem vrednotenja sevanja, kot je bil v času Černobila. Po njegovi oceni je zdravju neškodljiv letni odmerek sevanja do dveh milisievertov. Dr. Gregor Pucelj z Instituta Jožef Stefan pa meni, da problem Černobila ni krajši obisk, pač pa stalna naselitev. V tem smislu je po njegovem mnenju primer Fukušime drugačen, saj se bodo tja prebivalci slej ali prej lahko vrnili, čeprav kakovostni podatki o sevanju žal niso dostopni.
Pogovor je v nadaljevanju problem zajel širše in v premislek ponudil vprašanje, ali se gospodarska rast postindustrijske države, kot je Slovenija, nujno povezuje z vse večjo porabo elektrike in s tem tudi gradnjo novih elektrarn. Po mnenju dr. Marka Čepina s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani energijo vsekakor potrebujemo. Statistika kaže, da smo je vedno rabili več, kot pa smo mislili. V prihodnosti Sloveniji »grozi« uvoz električne energije, kar ni dobro. Elektrarne bo treba graditi, v nasprotnem primeru bomo morali elektriko uvažati. Vendar je vprašanje, kaj graditi? Rabimo namreč zanesljivost in stabilnost. Vsekakor bomo v prihodnje potrebovali še nekaj velikih enot, ali termo, hidro ali jedrsko elektrarno. Statistika kaže, da je nesreč v jedrski tehnologiji manj kot v drugi industriji, saj je tam kakovost dela na bistveno višji ravni. Odločitev o vrstah elektrarn – jedrskih, termičnih, vetrnih, sončnih in drugih – ostaja stvar razprave, politične volje in strokovnih argumentov, v kislo jabolko pa bo gotovo treba ugrizniti, meni Čepin.
Reformirati naš način življenja
Obstajajo pa tudi drugačna menja, namreč takšna, ki ločujejo gospodarsko rast in porabo energije. Dejan Savič iz slovenske podružnice organizacije Greenpeace tako meni, da bi morali reformirati naš način življenja. Namesto vlaganja v vrsto novih projektov, ki bi imeli za posledico izvoz energije (po vseh različicah NEP), bi morala biti prihodnja rast – zelena rast. Več bi morali vlagati v stavbe, kar bi imelo za učinek manjšo porabo energije. Slovenija ima po njegovem mnenju več opcij razvoja, sam vidi tri: pametno rabo energije, zmanjšanje porabe energije in nadomeščanje spornih tehnologij z manj spornimi. Potrebujemo tako stabilne in nestabilne vire, to so elektrarne na bioplin ter vetrne in sončne elektrarne, meni Savič.
Z njim se strinja tudi sekretar predsednik Ekološkega foruma Božidar Flajšman, ki se ob tem sprašuje, ali lahko obstoječi model sploh še funkcionira? Njegov odgovor je – ne, saj je naš planet omejen. Zato bi morali spremeniti razvojni model, vendar prehod ne more biti radikalen. Flajšman je izpostavil tudi energetsko problematiko, ki se po njegovem tiče vsega sveta in ne samo ene države.
Po mnenju profesorja politične ekologije na FDV Andreja Lukšiča ta razprava vedno poteka na relaciji človek-tehnologija, kjer v primeru ne-delovanja tehnologije nastrada človek, poleg njega pa tudi druga živa bitja – tega etičnega vidika žal ne upošteva nihče. Ob tem se čudi stališčem ljudi, katerih mnenje do jedrske energije se je lahko tako hipoma in drastično spremenilo. To se mu zdi iracionalno. Zato po njegovem mnenju odločanje o energetiki vključuje tri akterje, stroko, politiko in še javnost. Lukšiču se zdi nemoralno, da puščamo zanamcem jedrske odpadke, čemur pa odgovarja dr. Čepin, da jim poleg slabih, vendarle puščamo tudi vrsto pozitivnih dobrin.
Vladimir Habjan
Maja Weiss